Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski knjižni sejem, ki je prejšnji teden potekal na Gospodarskem razstavišču, je obiskalo skoraj 52.200 ljudi, kar je 15 odstotkov več kot lani. Organizatorji so z obiskom zelo zadovoljni.
Zapuščina, ki jo je Boris Pahor daroval NUK-u in nekaterim drugim ustanovam, obsega med drugim več kot 5000 pisem pa tudi rokopise dnevnikov in umetniške proze.
Fasciniranost z grdim, morbidnim in mrakobnim kot podstat (ali, bolje, ena od podstati) knjige, napisane v tako imenovani avtofikciji, morda ni prvo, na kar pomislimo ob tem; problem z avtofikcijo je namreč pogosto prav mesto umestitve filtra.
V dobi, ko zaradi poplave lažnih oz. ponarejenih podob nikoli ne moreš zares vedeti, kaj je resnično, je založba Merriam-Webster za besedo leta izbrala izraz "authentic" ("pristen").
Bookerjevo nagrado je osvojil Paul Lynch z romanom Prophet Song; v njem izriše distopično Irsko prihodnosti, ki drsi v totalitarizem. Predsednica žirije je knjigo opisala kot "srce parajoč roman", ki "ubesedi aktualne družbene in politične strahove".
Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma za naj knjigo leta je prejela "romantična etnologinja" Dušica Kunaver za knjigo Sto slovenskih ljudskih, ki je izšla pri Založbi Morfem.
Tudi zadnji dan Slovenskega knjižnega sejma je poln zanimivih dogodkov, za izbrane knjige še zmeraj veljajo sejemski popusti, dogajanje pa bo sklenjeno s koncertom z naslovom Oblike duha, s katerim se bodo poklonili 70-letnici pesnika Borisa A. Novaka.
V literarnih radijskih oddajah se med drugim spominjamo pesnika, prevajalca, literarnega in gledališkega kritika in dolgoletnega radijskega kolega Franceta Vurnika, ob njem pa še Josipa Stritarja in njegov roman Zorin ter pesnika Franceta Balantiča.
Kmalu bo podeljena letošnja nagrada booker, glavni kandidati za zmago so ameriški pisatelj Paul Harding ter irska avtorja Paul Lynch in Paul Murray.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko pričakuje na zasedanju ministrov držav članic EU-ja, pristojnih za kulturo, veliko podporo Ljubljanskemu manifestu o poglobljenem branju. Gre za poziv nas politikov tako celotni politiki kot tudi ljudem, pravi ministrica.
Avtofikcija je zanimiv literarni žanr, ki temelji na iskrenosti, čeprav stvari, ki jih opisuje takšno delo, niso nujno resnične. O fenomenu (avto)biografij in delih, ki se jih označuje z oznako avtofikcija, so se pogovarjali na Slovenskem knjižnem sejmu.
Ribniško narečje počasi izginja, vendar tega niti domačini sami ne slišijo. Ribniški govor skušajo ohraniti. Tudi z novonastalim slovarjem ribniškega govora, ki so ga poimenovali Besajda je dala besajdo.
V Seulu je potekal mednarodni festival LGBT-filma s fokusom na Slovenijo. Predvajali so slovenske kratke filme in dokumentarec LGBT_SLO_1984. Brane Mozetič, ki je sodeloval kot žirant, je na sejmu Pride Expo predstavil svoje prevedene knjige.
Delo Tri barve za eno smrt vizualne umetnice in pisateljice Janje Rakuš je v več pogledih nekonvencionalen roman.
V okviru Slovenskega knjižnega sejma je na Pisateljskem odru med Miho Kovačem, Andrejem Blatnikom, Katjo Stergar in Katjo Kac potekal pogovor o Frankfurtu ter tem, kaj Slovenijo čaka na knjižnem sejmu v Bologni, kjer bo častna gostja leta 2024.
Knjiga dokumentarnega fotografa Simona Changa Pastirji in klavnica je na 39. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najlepše oblikovano knjigo za odrasle in nagrado za najlepše oblikovano knjigo 2023. Oblikovala sta jo Anja Delbello in Aljaž Vesel.
Nobelovec Kazuo Ishiguro je v romanu Klara in sonce ustvaril distopični svet (ne tako oddaljene) prihodnosti, v katerem se izgubljajo socialni stiki, ljudje so odtujeni drug od drugega.
Danes se na Gospodarskem razstavišču začenja slovenski knjižni sejem. Že prvi dan govori o tem, da knjige niso nekaj zaprašenega.
Umrl je France Vurnik, slavist in rusist, pesnik, prevajalec, predvsem pa radijec. Na Radiu Slovenija je skoraj tri desetletja delal kot urednik uredništva kulturnih in literarnih oddaj, novinar in kritik. Štiri leta je bil tudi direktor Radia Slovenija.
Leto dni po končani predsedniški funkciji je Borut Pahor izdal svojo prvo knjigo Zmaga je začetek. Ta na razočaranje marsikoga ne postreže z intrigami (ali modrostjo) slovenske politike, priročnik za politične začetnike je napisal za mlade, pravi.
Neveljaven email naslov
