Frankfurt šele v zadnjih letih dobiva tudi podobo knjižnega festivala, sicer lastno Leipzigu, ki se ga (upravičeno) drži nesrečna oznaka drugega dogodka knjige v Nemčiji.

Zgolj nekaj dni nas še loči od začetka Frankfurtskega knjižnega sejma (18. oktober) s Slovenijo kot častno gostjo, največje predstavitve naše države na področju kulture v tujini doslej. Na ta sejem odhajamo z močno organizacijsko ekipo (številčno sicer ne, vsebinsko pa brez dvoma) pod vodstvom Javne agencije za knjigo z direktorico Katjo Stergar ter Miho Kovačem in Matthiasom Göritzem v vlogi kuratorjev. Pripravljamo neobičajno predstavitev: sopostavili bomo poezijo in filozofijo, natančneje poezijo in ljubljansko hegeljansko – lacanovsko šolo s Slavojem Žižkom, ki bo nastopil na odprtju. Zakaj? Stavili bomo na zmožnost poglobljenega branja kompleksnih besedil, zato so omenjeni lansirali idejo o Manifestu o globokem branju, ki je postala meso. Manifest so podpisali Svetovni PEN, Svetovno združenje založnikov, Evropsko združenje založnikov, Svetovno združenje knjižničarjev ter Nemška akademija za znanost in pesništvo. Objavljen bo 10. oktobra, kar bo dobra in spet neobičajna najava slovenskega gostovanja. Predstavili bomo tudi toliko otroške literature, kot je ni imel v Frankfurtu še nihče razen (velike) Francije.

Svetovna založniška optika je sicer anglosaška (korigirana z nemškim in francoskim pogledom), mi se bomo pa poskusili osredotočiti na manjše trge, ki so zanemarjeni. V Frankfurt tako potuje dolga vrsta slovenskih avtorjev, ne zgolj velikani, kot je Drago Jančar, ki imajo v rokavu vselej kakšnega romanesknega asa, s katerim vedno navdušijo mednarodno občinstvo. A kakšnega slovenskega pisateljskega imena ob Majni tudi ne bo. Miha Kovač je tozadevno zavrnil možnost biti sodnik. Program gostujoče države v Frankfurtu namreč nikoli ne nastaja ex nihilo, njegova osnova so prevodi del v tuje jezike, ki so nastali v zadnjih dveh oziroma treh letih. Paviljon države gostje vodstvo knjižnega sejma s knjigami zapolni tako, da pozove tuje založnike, naj pošljejo prevode del. In kdor se ne more pohvaliti s precej svežim prevodom, tega avtorja v Frankfurtu žal ne bo.

O tem, kako bomo komunicirali z mednarodnim občinstvom, po katerih državah se bomo zgledovali in kako pomembno (in težko) je v tujino plasirati kar največ knjižnih naslovov, bodo spregovorili: Amalija Maček, prevajalka in dobra poznavalka nemškega knjižnega podija, Senja Požar, vodja prodaje avtorskih pravic pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi, Miha Kovač, sokurator častnega gostovanja v Frankfurtu, in Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo.