Kot razlagajo pri založbi, je kamišibaj postal priljubljen tudi zato, ker je svojevrsten analogni upor proti zmeraj večji digitalizaciji družbe in prezgodnji uporabi digitalnih naprav pri otrocih.
V Sloveniji se je uveljavil kot avtorski kamišibaj
V vsaki kulturi se kamišibaj razvije po svoje. V Sloveniji se je uveljavil kot avtorski kamišibaj, kjer vsak ustvarjalec izdela svojega in z njim nastopa. Japonci pa kamišibaje predvsem tiskajo, kupujejo in z nastopi posredujejo občinstvu, so še zapisali.
Pri Aristeju so izdali tiskani kamišibaj Ježek Janček, ki omogoča, da se priljubljeno ljudsko pravljico o dečku, ki se spremeni v ježa, pripoveduje otrokom na način kamišibaja.
Pionirski projekt so ustvarili prirejevalka besedila Jerca Cvetko, ilustrator Jure Engelsberger in grafični oblikovalec Jernej Borko. Knjiga spada v rožnato serijo, namenjena pa je najmlajšim oziroma starejšim od treh let.
Moralni nauki s pomočjo slik
Kamišibaj (dobesedno: papirnata drama) je način pripovedovanja zgodb, ki se je v 12. stoletju rodil v japonskih budističnih templjih; menihi so s pomočjo slik podajali moralne nauke in zgodbe pretežno nepismenemu občinstvu.
Ta tradicionalna japonska umetnost gledališča je v zadnjih letih v Sloveniji doživela pravi razcvet. Po zaslugi lutkarice in predavateljice na koprski pedagoški fakulteti Jelene Sitar Cvetko smo leta 2019 dobili tudi prvi priročnik za ustvarjanje pripovedovanih zgodb ob slikah v majhnem odru, naslovljen Umetnost kamišibaja: priročnik za ustvarjanje. Tudi ta je izšel pri založbi Aristej.
Kamišibaj premore določene zakonitosti in posebnosti, kot sta na primer kadriranje in montaža, ki ga približujejo filmski umetnosti ali stripu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje