Ameriška zvezdnica nemega filma Louise Brooks je v Dnevniku padlega dekleta (1929) ustvarila eno najbolj ikoničnih vlog. Foto: Louise Brooks Society
Ameriška zvezdnica nemega filma Louise Brooks je v Dnevniku padlega dekleta (1929) ustvarila eno najbolj ikoničnih vlog. Foto: Louise Brooks Society
Ena redkih fotografij avtorice Margarete Böhme je nastala leta 1902. Foto: Louise Brooks Society

V ZDA je zdaj spet izšla najbolj razvpita in tržno najuspešnejša "avtobiografska" pripoved zgodnjega 20. stoletja - Dnevnik padlega dekleta (Tagebuch einer Verlorenen) avtorice Margarete Böhme. "To je majhen dragulj, dragoceno literarno delo. Ima književno prefinjenost in nenavadno zgodovinsko pomembnost," je za Deutsche Welle povedal ameriški novinar Thomas Gladysz.

V omenjeni knjigi, ki je prvič izšla leta 1905, Boehmova v obliki dnevnika pripoveduje zgodbo mladega dekleta Thymian in njenega padca v svet prostitucije, potem ko rodi nezakonskega otroka očetovemu sodelavcu. Knjiga je bila izjemno uspešna, ko je prvič izšla, a številni kritiki se takrat niso zavedali, da je to izmišljeno delo, in ne dejanski dnevnik, saj je Böhmova trdila, da je knjigo le uredila.

Dnevnik padlega dekleta je bil resničen fenomen na začetku 20. stoletja. Preveden je bil v 14 jezikov, navdihnil je nadaljevanje - Zgodbo Dide Ibsen iz leta 1907 -, odrsko igro, parodijo, dva nema filma in dobil številne posnemovalce. Do konca 20. let so natisnili že več kot 1,2 milijona izvodov knjige, spadala je med najbolje prodajana dela tistega časa v Nemčiji. Neki akademik jo je označil za "morda najbolj razvpito in vsekakor tržno najbolj uspešno avtobiografsko pripoved zgodnjega 20. stoletja".

"Tudi avtorica si zasluži slavo"
Zgodba o Thymiinem propadu je širše občinstvo onstran luže začela zanimati, ko so leta 1929 posneli film z zvezdnico nemega filma Louise Brooks v naslovni vlogi. Film v režiji W. G. Pabsta je bil velika uspešnica, vloga pa ena najbolj ikoničnih, kar jih je ustvarila Brooksova. Kot predsedniku Združenja Louise Brooks je Gladyszu ta knjiga osebno najljubša, vendar je prepričan, da je napočil čas, da tudi avtorica lika dobi vsaj toliko zaslug kot igralka. "Ime Böhmove je vidno v uvodni špici. A kdo to opazi? Böhmova je še vedno neka podoba v ozadju, celo za tiste, ki jih zanima nemški film." Zato bo Gladysz prvič zdaj spet izdal to sporno knjigo.

Delo s poglobljenim uvodom, ki ga je napisal Gladysz, bodo javnosti predstavili še ta mesec v San Franciscu. Predstavitev podpira tamkajšnja podružnica Goethejevega inštituta. Gretchen Good, organizatorka dogodka, pravi, da jo je knjiga Boehmove začela zanimati, potem ko je prebrala številne lažne knjige spominov, ki so izšle v zadnjih letih v ZDA. Tudi ona je bila med stotisoči bralcev, ki jih je prevzel roman Jamesa Freya Milijon majhnih koščkov (pozneje se je izkazalo, da je zgodba v tej "knjigi spominov" izmišljena), pozorno je sledila razpravi o še sprejemljivi stopnji izmišljenih elementov v delih, ki naj ne bi bila leposlovna. Ugiba, da bi bil Dnevnik padlega dekleta lahko daljni predhodkih številnih izmišljenih knjig spominov.

Margarete Böhme se je rodila 8. maja 1867, odraščala je v malem mestu Husum na severu Nemčije. Napisala je več kot 40 romanov in številne kratke zgodbe, članke in recenzije. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bila ena najbolj branih avtoric v Nemčiji, a je po smrti leta 1939 bolj kot ne utonila v pozabo. Gladysz pravi, da bo odslej drugače, saj naj bi zanimanje za njeno najslavnejšo knjigo raslo. Poleg podpore Goethejevega instituta je izšlo že nekaj kritik, tudi knjižnice naročajo izvode. Na prodaj bo tudi v newyorškem muzeju Neue Galerie, posvečenem nemški in avstrijski umetnosti in kulturi. "Počasi se prebija v svet," zadovoljno doda Gladysz.