Rembrandtova Nočna straža ima v Rijksmuseumu približno takšen status kot Mona Liza v Louvru.Foto: EPA
Rembrandtova Nočna straža ima v Rijksmuseumu približno takšen status kot Mona Liza v Louvru.Foto: EPA
Sorodna novica Operacijo Nočna straža je mogoče spremljati v živo, tudi na spletu

Da bi izboljšal obstojnost slike Nočna straža, je Rembrandt platno premazal z doslej neznano impregnacijo na podlagi svinca. Ker je vedel, da bo slika visela na notranji steni vlažnega zidu, je, kot so zapisali v Frankfurter Allgemeine Zeitungu, želel sliko čim bolj zaščititi pred morebitno plesnijo. Oljna impregnacija nudi sicer boljšo zaščito, a v 17. stoletju, ko je slika nastala (dokončana je bila leta 1742), je bila običajna impregnacija z lepilom.

Pospeševalnik potrdil domneve
Postopek, kako so zdajšnji raziskovalci odkrili vsebnost svinca, se zdi nenavadna. Delček slike so poslali v pospeševalnik delcev v Hamburgu in poskus je potrdil, da je pod plastjo laka plast, ki vsebuje svinec. Rembrandt velja za slikarja, ki se ni branil preizkušati novih tehnik dela in tudi uporaba te impregnacije to potrjuje.

Aktualne so tudi raziskave, kako je mogoče najvarneje odstraniti plasti laka, ki sliko sicer ščitijo, a čez čas postane lak moten in slika zato manj sijoča in intenzivna. Zato se skuša več stoletij star lak nadomestiti z novim, kar pa lahko hitro privede do poškodovanja barve.

Sorodna novica Nočna straža dobila "najpodrobnejšo fotografijo katerega koli umetniškega dela"

Nočno stražo približati izvirniku
Večletna operacija Nočna straža je tudi omogočila, da je slika zdaj vidna v izvirni obliki. Leta 1715 so sliko namreč ob straneh obrezali zaradi selitve iz banketne dvorane mestnih stražarjev v amsterdamsko mestno hišo, a v izvirni velikosti je bila prevelika za selitev. Rekonstrukcija manjkajočih delov je bila mogoča zaradi kopije Nočne straže, ki je nastala v letih nemudoma po dokončanju originalne slike.

Poimenovanje slike v 19. stoletju
Zanimivo je tudi samo poimenovanje slike Nočna straža. Tega naslova se ni domislil Rembrandt. Nastal je šele v 19. stoletju. Ljudem se je namreč zdela tako temna, da so mislili, da gre za nočni prizor. Tudi sicer je Rembrandt znan po pogosto temnih ozadjih na svojih slikah.

Ogromna slika dimenzij in teže – 379,5 cm x 453,5 cm x 337 kg – je bila izvorno naslikana za enega od sedežev amsterdamskih mestnih stražarjev; natančneje za banketno dvorano. Na sliki osupne dinamičnost kompozicije in posameznih naslikanih stražarjev, ki se ravno odpravljajo na pohod po mestu. Izstopa pa tudi deklica v ospredju, ki velja za nekakšno maskoto.

Operacija Nočna straža bo nekaj časa še potekala, a ob njenem zaključku naj bi videli sliko takšno, kot jo je mestnim stražarjem izročil Rembrandt.

Orjaško sliko so leta 1715 obrezali, ker je niso mogli preseliti v mestno hišo. Zdaj so odrezane dele rekonstruirali. Foto: AP
Orjaško sliko so leta 1715 obrezali, ker je niso mogli preseliti v mestno hišo. Zdaj so odrezane dele rekonstruirali. Foto: AP