Križanke so eno najbolj priljubljenih prizorišč za kulturne in druge dogodke. Foto: MMC RTV SLO/K. K.
Križanke so eno najbolj priljubljenih prizorišč za kulturne in druge dogodke. Foto: MMC RTV SLO/K. K.

Samostan nekdanjega nemškega tevtonskega viteškega reda - križnikov ali križevnikov - končuje jugozahodni vogal nekdanjega srednjeveškega mestnega obzidja nad Novim trgom. Samostanski sklop je nastajal na prostoru svetišča templjarjev od prve polovice 13. stoletja, o čemer priča nekaj ohranjenih kamnitih fragmentov zgodnjegotske cerkve. Znan je kamniti relief Krakovske Madone, ki ga hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani.

Posamezne stavbe samostana so dobile renesančne poudarke po potresu leta 1511, likovno izjemni pa sta bili nova poznobaročna cerkev in njena oprema iz obdobja med letoma 1714 in 1716.

Velik pečat kompleksu je dal arhitekt Jože Plečnik, potem ko so po njegovih načrtih - gre za njegovo zadnje večje delo, ki ga je dokončal njegov asistent Anton Bitenc - v 50. letih prejšnjega stoletja uredili dvorišče, zunanjo lupino šole in prostore poletnega festivala.

Predlog za razglasitev Križank za spomenik državnega pomena je podal Zavod za varstvo kulturne dediščine.