Režijo je prevzela Eva Hribernik, ki pravi, da opera Kekec in škrat Skovik gledalce popelje v čarobni čas ob zimskem solsticiju. Starodavna ljudstva so v tem obdobju praznovala ponovno rojstvo sonca. Naši predniki so verjeli, da se mistično kolo življenja takrat ustavi, saj se en cikel konča in se začne nov.

Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu

"Trmasto sledi nareku svojega srca, iskreno veruje v tovarištvo ter zna sočustvovati s tistimi, ki so jih odrasli prizadeli in so se zaradi pohlepa znašli v stiski." Tako je Kekca opisal Milan Dekleva in ravno zato je, pravi, ta junak prava oseba za današnji, etično in informacijsko precej onesnažen, svet.

Premiera opere bo danes ob 17.00, sledila bo še ena predstava ob 19.00. Kekca si je zamislil slovenski mladinski pisatelj Josip Vandot (1884–1944), ki se je rodil natanko pred 140 leti, letos pa zaznamujemo tudi 80-letnico njegove smrti.

Vandotova trilogija mladinskih planinskih zgodb je navdihnila Deklevo za libreto in Habeta za glasbo nove opere.

Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu

Da bi harmonično zaživeli z naravo
V zgodbi nastopijo tudi skupnost vaščanov, njihovi otroci, stari zeliščar Kosobrin in divji lovec Bedanec. Vaščani spominjajo na naše prednike, ki se pripravljajo na praznovanje zimskega sončnega obrata. Vaščani imajo do naravnih ciklov drugačen odnos, kot ga poznamo v današnji družbi. Zavedajo se, da narava deluje po principu ravnovesja in da je človek pravzaprav njen neločljivi del. Njegov namen je, da živi v harmoničnem odnosu z naravo in jo spoštuje.

Ljudje imamo danes takšen spoštljivi odnos do narave vse manj v zavesti, saj dajemo prednost misli, kako lahko darove narave uporabimo za svojo korist. V zgodbi takšno eksploatacijsko mišljenje pooseblja lik Bedanca, za katerega se zdi, da prihaja iz našega časa in prostora. Pridobiti želi zdravilna zelišča, da bi jih potem naprej preprodal in z njimi dobro zaslužil. Ugrabi slepo Mojco, saj je prepričan, da jo bo Kosobrin rešil in bo tako sam prišel do želenih zelišč. Seveda pa mu načrte prekriža pogumni Kekec, ki ga, preoblečen v škrata Skovika, hudo prestraši.

Tudi Bedanca je treba razumeti
Bedanec je na prvi pogled zlobnež zgodbe, negativen lik, ki s svojo podobo in dejanji ustrahuje vaščane in njihove otroke. Vendar kot pravi režiserka, v predstavi poskušajo pokazati tudi na skrito globino njegove osebnosti, ki lahko pojasni in celo razume njegovo nečlovečnost. Navsezadnje je to le osamljen in prestrašen človek, ki si želi, da bi bil ljubljen in sprejet. Bedančevo nasprotje je Kosobrin, stari zeliščar, ki je poosebitev sobivanja z naravo. Kekec pa v zgodbo vnaša upanje in skrbi za ponovno vzpostavitev harmonije vaške skupnosti, še dodaja Eva Hribernik.

Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu

Igralska zasedba in soustvarjalci predstave
Kekca igrajo Filip Podržaj, Nik Šterk in Anže Šturbej, v vlogi Kosobrina nastopa Klemen Torkar in v vlogi Bedanca Janko Volčanšek. Scenografija je delo Jara Ješeta, kostumografijo podpisuje Anjana Pavlič. Predstava je koprodukcija Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma.