Fresko so izkopali na arheološkem najdišču Regio V, na severnem delu arheološkega parka Pompeji, kamor obiskovalci nimajo dostopa. Foto: Reuters
Fresko so izkopali na arheološkem najdišču Regio V, na severnem delu arheološkega parka Pompeji, kamor obiskovalci nimajo dostopa. Foto: Reuters

Strokovnjaki menijo, da je bil prostor, v katerem so našli stensko poslikavo, nekoč taverna, v katero so zahajali gladiatorji.

Krvava zabava za množice
Gladiatorji so se, da bi zabavali množice, bojevali med seboj, z zaporniki in divjimi živalmi. Gladiator tipa murmillo na freski nosi čelado z vizirjem, okrašeno s perjanico, v levici drži velik pravokoten ščit in v desnici kratek meč. Pod njegovimi nogami leži ščit njegovega poraženega nasprotnika thracesa oziroma Tračana, katerega telo je polno ran in je na koncu z močmi. Za poslikavo so uporabili predvsem zlato, modro in rdečo barvo.

"Še posebej so zanimive realistično naslikane rane, kot sta rana na zapestju in na prsih, iz katerih lije kri," je povedal direktor Arheološkega parka Pompeji Massimo Osanna. Poraženi gladiator dviguje roko, s čimer morda prosi za milost. "Ne vemo, kako se je končal boj. Poraženi gladiatorji so bili lahko ubiti, lahko so jim izkazali milost," je dodal Osanna. S freske je jasno razvidno, da poraženec v zrak moli prst, kar je bila prošnja za milost.

S freske je jasno razvidno, kateri gladiator je v spopadu izgubil ‒ ne moremo pa vedeti, kako se je zgodba zanj končala. Lahko je bil pomiloščen ali pa tudi ne. Foto: Reuters
S freske je jasno razvidno, kateri gladiator je v spopadu izgubil ‒ ne moremo pa vedeti, kako se je zgodba zanj končala. Lahko je bil pomiloščen ali pa tudi ne. Foto: Reuters
V Pompejih trenutno potekajo najobširnejša izkopavanja od petdesetih let prejšnjega stoletja - tudi po zaslugi več milijonov vredne investicije Evropske unije. Foto: Reuters
V Pompejih trenutno potekajo najobširnejša izkopavanja od petdesetih let prejšnjega stoletja - tudi po zaslugi več milijonov vredne investicije Evropske unije. Foto: Reuters

Taverna za gladiatorje z javno hišo v prvem nadstropju
Fresko, ki meri 1,12 metra v višino in 1,5 metra v širino, so našli v kleti hiše nedaleč od stavbe, v kateri je bila kasarna gladiatorjev. V hiši je bila najverjetneje taverna, v zgornjem nadstropju pa so bili lastnikovi prostori in sobe za prostitutke.

Antično mesto Pompeje je izbruh Vezuva uničil leta 79. (Doslej je veljalo, da je vulkan izbruhnil avgusta, lani pa so našli napis v oglju, ki nakazuje, da se je katastrofa zgodila šele oktobra.) Arheološki park Pompeji je danes takoj za rimskim Kolosejem druga najbolj obiskana turistična znamenitost v Italiji. Letno v njem naštejejo okoli 3,6 milijona obiskovalcev. Samo v zadnjih dveh letih so arheologi v parku odkrili celo vrsto pomembnih najdb a z juga Italije prihaja tudi veliko kritičnih poročil o slabi vzdrževanosti in posledičnem počasnem razkroju.

To negativno javno podobo je v petek posredno priznal tudi minister za kulturo Dario Franceschini, ki je najdbo pozdravil z besedami: "Pred nekaj leti je svet Pompeje poznal v negativni luči ... Z današnjo zgodbo pa smo to spremenili." Franceschini je posebej poudaril, da najdba freske dokazuje, da so Pompeji "neizčrpen vir za raziskave in ugotovitve za arheologe sodobnosti in prihodnosti."

V Pompejih trenutno potekajo najobširnejša izkopavanja od petdesetih let prejšnjega stoletja - tudi po zaslugi več milijonov vredne investicije Evropske unije. Arheologi odstranjujejo tone in tone materiala, ki prekriva tisočletja zasute dele mesta.