Vrat Lee Miller na fotografiji njenega nadrealističnega fotografskega mentorja Mana Raya. Foto: EPA
Vrat Lee Miller na fotografiji njenega nadrealističnega fotografskega mentorja Mana Raya. Foto: EPA
Millerjeva je v objektiv ujela številne velikane svetovne umetnosti, med drugimi tudi Pabla Picassa. Foto: EPA


Razstava Lee Miller in nadrealizem v Veliki Britaniji, ki bo na ogled še do 7. oktobra, je prva razstava, ki raziskuje vpletenost legendarne ameriške fotoreporterke, portretistke in modne fotografinje z nadrealističnimi krogi v Veliki Britaniji. Tam se je to umetniško gibanje vzpelo v poznih 30. letih preteklega stoletja.

Razstava pripoveduje zgodbo o nadrealizmu v Veliki Britaniji skozi objektiv Lee Miller, pri čemer se osredotoča na sodelovanje z umetniki, ki jih je poznala, fotografirala ali ob njih razstavljala v času, ko je bila država središče nadrealizma. Na ogled so tudi skulpture, slike, fotografije, kolaži in dela na papirju umetnikov, kot so Eileen Agar, Salvador Dali, Max Ernst, Rene Magritte in Henry Moore.
Nadrealistično gibanje Velike Britanije
Fotografinja in njen mož Roland Penrose, s katerim sta se pred vojno ustalila v Londonu, sta imela pomembno vlogo v nadrealističnem gibanju v Veliki Britaniji. Leta 1936 je Penrose ustanovil komite za organizacijo prve Mednarodne nadrealistične razstave v Londonu. Razstavo v New Burlington Gardens si je ogledalo 23.000 obiskovalcev.
Številna dela s te razstave bodo na ogled v galeriji Hepworth Wakefield. Med njimi je tudi litografija slike ameriškega fotografa Mana Raya (Emmanuel Radnitzky, 1890–1976), na kateri so upodobljene ustnice Lee Miller, lebdeče na nebu. Leta 1929 se je Millerjeva v Parizu začela učiti prav pri Rayu in se tako povezala z nadrealisti ter pri tem ustvarila nekaj osupljivih eksperimentalnih nadrealističnih fotografij.
V mestu Poughkeepsie v ameriški zvezni državi New York rojena Lee Miller je zaznamovala tako svet nadrealistične kot modne in vojne reportažne fotografije 20. stoletja.
Zaslovela s fotografijami 2. sv. vojne
Slovi predvsem po fotografijah, ki jih je ustvarila med 2. svetovno vojno. Med drugim je zabeležila posledice zračnih napadov na London, podobe jetnikov v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald in tudi osvoboditev Pariza. Posnela je tudi okolja, v katerih sta bivala Hitler in Eva Braun.
Po vojni je nekaj časa delala za Vogue, pozneje je sodelovala pri pisanju biografij Picassa, Miroja, Mana Raya in Antonija Tapiesa, ki se jih je lotil Penrose. Proti koncu življenja se je posvetila kmetovanju in gastronomiji na družinskem posestvu Farley House na vzhodu Sussexa. Umrla je leta 1977.
Razstava je nastala v sodelovanju s Fundacijo Joana Miroja v Barceloni, kjer bo na ogled med 31. oktobrom in 20. januarjem 2019.