V register nesnovne dediščine so v tem mesecu uvrstili tudi prevozno čebelarstvo in prekmurščino. Prevozno čebelarstvo je prevažanje čebel v panjih za boljše izkoriščanje čebelje paše. Prekmurščina pa je narečje panonske narečne skupine, ki se deli na tri temeljna podnarečja – goričko, ravensko in dolinsko. Do poenotenja slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja je bila pokrajinska knjižna različica slovenskega jezika.
Štiri leta po zaščiti blagovne znamke in imena pletna
Do vpisa izdelovanja pleten in prevoza z njimi po Blejskem jezeru v register pa je prišlo na pobudo pletnarjev. "Pletnarstvo ima dolgo tradicijo in je nekaj posebnega, saj so ti čolni značilni samo za Blejsko jezero. To je dejavnost, ki se odvija samo na Blejskem jezeru s specifičnimi čolni," je o razlogih za vpis na seznam povedal predsednik čolnarskega združenja Pletna Bled Gregor Pazlar. Pred štirimi leti so pletnarji tudi že zaščitili blagovno znamko in ime pletna.
Čolni za potrebe romarjev
Glede na pričevanja je bil Blejski otok že v 12. stoletju priljubljena romarska točka. Krajani so ob jezeru zgradili pristane in začeli prevažati ljudi na otok s čolni, ki so jih za ta namen izdelali sami. Nato pa je cesarica Marija Terezija 18. stoletju kmetom na Mlinem podelila služnostne pravice opravljanja prevozov po jezeru kot dopolnilne dejavnosti.
Včasih je bila pletna krajša, danes pa lahko osem metrov dolga pletna na klopeh prevaža do 18 potnikov. Pletnar s pletno upravlja stoje z vesloma, ki sta dolga do tri metre. Pletne, med katerimi je vsaka unikat, danes izdeluje le še nekaj mojstrov na Bledu. Življenjska doba pletne pa je ob rednem vzdrževanju lahko do 50 let.
Tradicija, ki se prenaša iz roda v rod
Dejavnost pletnarstva in pletnarjenja na Blejskem jezeru je postala tradicija, s katero se lokalna skupnost identificira, obenem pa je to široko prepoznavna turistična znamenitost. Znanja izdelave pleten in čolnarjenja se prenašajo iz roda v rod znotraj družin, ki so že v preteklosti opravljale to obrt.
Trenutno pluje 23 pletnarjev
Predsednik čolnarskega združenja Pletna Bled pojasnjuje, da je bilo na jezeru skozi različna obdobja od 20 do 30 pletnarjev, trenutno pa jih je 23. Približno polovica jih je iz Mlina, drugi pa z drugih območij Bleda, saj so nekateri svoje pravice že pred desetletji prodali.
Novi nosilci za že vpisane enote
Ob novih vpisih v register pa je ministrstvo posameznim v register že vpisanim enotam pripisalo nove nosilce nesnovne kulturne dediščine. Skupino gospodinj s Škofljice in iz okolice so pripisali za pripravo poprtnikov, Kulturno društvo Kamna Gorica za spuščanje gregorčkov, Društvo pritrkovalcev in možnaristov Kamna Gorica za streljanje z možnarji ter Sašo Žumana za tradicionalno lončarstvo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje