Prisluhnili bodo Prešernovim pesmim, med katerimi so Prosto srce, Povodni mož, Zvezdogledam, Je od vesel'ga časa teklo leto, O Vrba, Memento mori, Al prav se piše kaša, Uvod h Krstu pri Savici in Zdravljica. Prevedel jih je Miran Košuta, ki je v italijanščino sicer prevedel skoraj celotno pesniško zbirko Poezije.

Dogodek so naslovili Strune, milo se glasite, v palači Gopčević ga pripravlja Skupina/Gruppo 85 z Občino Trst, Glasbeno matico in združenjem Lets-Letteratura Trieste.

Z izjemo balade Lenora
Prešernove pesmi je v celoti na novo prevedel v italijanščino z izjemo balade Lenora, ki je že na voljo v več italijanskih prevodnih različicah, je ob prevodu povedal Košuta. Prevod Poezij, ki bo izšel letos v počastitev 220. obletnice Prešernovega rojstva, je sad več kot desetletnega prevajalčevega dela.

Novi prevod je tretja italijanska različica Prešernovih Poezij. Pred tem sta bila prevoda izvedena v avtorstvu Franca Husuja, ki ga je leta 1976 izdalo Založništvo tržaškega tiska-Trofenik, in Giorgia Depangherja iz leta 1998, ki ga je izdala kranjska občina. Novi prevod se "ne zgleduje po omenjenih izdajah kakor tudi ne po drugih prejšnjih italijanskih prevajalcih Prešerna, saj skuša karseda zvesto prepesniti v ciljni jezik tako pomen kot zven izvirnika," še poudarja prevajalec.

Prešeren spada poleg Srečka Kosovela med najbolj prevajane slovenske pesnike v italijanščino. Vse od leta 1878, ko je Giacomo Chiudina v antologiji Canti del popolo slavo (Pesmi slovanskega ljudstva) objavil italijansko različico Prešernove pesmi Hčere svet, so italijanski prevodi Prešerna izhajali v številnih t. i. lirskih cvetnikih in v več monografskih izdajah pod peresi prevajalcev, kot so omenjeni Chiudina, Depangher in Husu ter Ivan Trinko, Bartolomeo Calvi, Umberto Urbani, Luigi Salvini, Enrico Damiani, je zapisal Košuta.

Prešerniana kot posebna številka revije
Dodaja, da sta za večjo prepoznavnost Prešerna v Italiji leta 1999 poskrbela tudi prevod monografije Borisa Paternuja France Prešeren: poeta sloveno 1800–1849, ki je izšel pri goriški Mohorjevi družbi, in znanstveni zbornik Prešerniana, ki sta ga kot posebno številko revije Ricerche slavistiche leta 2003 uredila Janja Jerkov in Košuta.