Iñárritu je prvi mehiški predsednik žirije v 72-letni zgodovini festivala in je svoj prvi nastop pred novinarji izkoristil za to, da je ovrgel stereotipe, ki predvsem od ZDA letijo na njegove sodržavljane.

"Politiki, kot je Trump, vladajo s pomočjo besa in jeze, pri tem pa ustvarjajo fikcijo in poskušajo prepričati ljudi, da so to dejstva. Sam nisem politik, a kot umetnik lahko z odprtim srcem izrazim, kakšna je resnica o imigrantih. Težava je v ignoranci. Ljudje ne poznajo zgodb imigrantov, zato je politikom zelo enostavno manipulirati z njihovimi percepcijami," je povedal 55-letni režiser, ki je svoj zadnji film Meso in pesek (Carne y arena, 2017) posvetil prav izkušnji migrantskega prehajanja meje.

"Ta film je bil moj način, kako se odzivam na vse nastajajoče meje povsod po svetu. S tem sem želel izraziti, kako narobe, kruto in nevarno je dajati takšne ocene o teh ljudeh, saj prav to prinaša bolečino najkrhkejšim slojem prebivalstva, ki tvegajo življenja, da bi zbežali od revščine, vojne, posilstev."

Iñárritu precejšen del krivde pripisuje tudi družbenim omrežjem. "Danes mislimo, da s tehnologijo in družbenimi omrežji napredujemo, a zdi se, kot da je vsak tvit zidak izolacije, ki s sabo prinaša ideološko mišljenje, s tem pa vodi v izolacijo in paranojo. Tako v ZDA kot v Mehiki se ljudje ukvarjajo zgolj sami s sabo, kar je zelo nevarno, ker potem nikoli ne razmišljamo o drugih. Nacionalizem je zelo nevarna stvar. In vemo, kako se ta zgodba konča, če nadaljujemo takšno retoriko. Zlahka pozabljamo, da smo bili nekoč pri starih Grkih, 500 let pozneje pa smo se znašli v srednjem veku. Izgubili smo vse."

Film v boljši formi kot kadar koli v zgodovini
Ko so Iñárrituja povprašali, kako ocenjuje stanje filma dandanes, je celo nekoliko presenetil s svojim optimističnim odgovorom. "Stanje filma je zelo močno. Gre za bogato področje, ki se ponaša z neomejeno močjo izražanja. Mislim, da je trenutno na kocki samo to, kako izkušamo filme. Resnično verjamem v trditev, da gledati film še ne pomeni, da si ga tudi videl. To, da si ga videl, pa obenem ne pomeni tega, da si ga izkusil. Verjamem, da se je film na začetku rodil kot izkušnja, in to skupna izkušnja."

Kljub zagovarjanju izkušnje kinodvorane pa mehiški režiser ne nasprotuje sodobnim načinom ogleda filma. "Nič nimam proti temu, če filme gledate po telefonu, na tablici ali računalniku. Tudi sam si včasih nadenem slušalke in to počnem, a se obenem zavedam, da tako ne bom mogel v popolnosti izkusiti filma. En način gledanja filmov ne bi smel izključevati drugega. Če se bo nekoč v prihodnosti zdelo absurdno poslušati Beethovna v avtomobilu z majhnimi zvočniki, se meni s tem ne zdi nič narobe. Katastrofalno bo, če obenem ne bo priložnosti, da bi to isto glasbo poslušali pred 100-članskim orkestrom v veliki dvorani."

Mrtvi ne umrejo film o koncu sveta zaradi okoljskega uničenja
Iñárritujeve besede so še isti večer odmevale na velikem platnu, saj se tudi otvoritveni film letošnjega festivala Mrtvi ne umrejo (The Dead Don’t Die) režiserja Jima Jarmuscha dotika Trumpove politike. Film prikazuje dolgočasen vsakdan policistov v majhnem mestecu (igrajo jih Bill Murray, Adam Driver in Chloë Sevigny), ki pa se hitro spremeni, ko se začne vstaja zombijev zaradi nenadnega obračanja zemeljskih polov. Ta je v zgodbi posledica pretiranih izčrpavanj nafte na skrajnem severu, Jarmusch pa v filmu še posebej poudarja vladna zagotovila, da gre za "popolnoma varno tehnologijo". V filmu je tudi izrazito karikiran lik kmetovalca (Steve Buscemi), ki nosi različico Trumpove rdeče čepice, le da na njej piše "Ohranimo Ameriko spet belo" ("Keep America White Again").

Jarmusch se je kljub političnemu pridihu filma na novinarski konferenci želel otresti tovrstnega povezovanja. "Mislim, da ekološka kriza ni politično vprašanje. Sploh ne razumem, kako jo lahko dojemajo kot takšno. Politika me ne zanima. Zanimajo me običajni ljudje in njihovo zavedanje o tem, kje so in kako ravnajo z njimi."

Tudi zaradi tega meni, da politika ne bo našla rešitve za to problematiko. "Politika ne bo ničesar rešila. Politika je prej sredstvo za odvračanje pozornosti, ki jo nadzirajo korporacije. V tem vidim težavo. Žalostno je, da so rešitve za vse te težave v naših rokah. Sam sem kriv prav toliko kot kdor koli drug. Če bi vsi ljudje bojkotirali določene korporacije, ker jim niso všeč njihovi ukrepi, bi jim to lahko preprečili. To možnost imamo. A naš čas se hitro izteka."

George A. Romero redefiniral pojem pošasti v filmih
Film Mrtvi ne umrejo ima kot zombijada marsikatero podobnost z Jarmuschevim vampirskim filmom Večna ljubimca (Only Lovers Left Alive, 2013), ne nazadnje v obeh igra Tilda Swinton, ki je povedala, da je že v času snemanja omenjenega filma dražila Jarmuscha, naj posname še film o zombijih. Režiser oba filma vseeno vidi kot zelo različna. "Zame je bil film Večna ljubimca ljubezenska zgodba, vampirja v njej pa metafora. Tokrat so zombiji zelo drugačna metafora. Izogibal sem se predvsem temu, da bi bilo v njem preveč prelivanja krvi, zato sem izrecno hotel, da so zombiji narejeni iz posušenega praha. Film Mrtvi ne umrejo dojemam kot mešanico komedije in grozljivke."

Velik vpliv na Jarmuscha pri tem filmu je bil pred dvema letoma umrli režiser George A. Romero, ki je ob koncu 60. let redefiniral pojem grozljivke. "Noč živih mrtvecev je bil prvi Romerov film, ki sem ga gledal. Predtem sem kot otrok gledal predvsem filme o pošastih studia Universal, še posebej Drakulo. V resnici sem bolj oboževalec vampirjev kot zombijev. Romero je bil res pomemben, ker je spremenil podobo pošasti. Bitja v filmih, kot so Godzilla in Frankenstein, so venomer prihajala zunaj družbene strukture in so vedno grozila od zunaj, pri Romeru pa prihajajo od znotraj in so obenem tudi žrtve družbe. In to je zelo zanimiv koncept, da so neka bitja lahko hkrati tako žrtve kot tudi pošasti."

Gomezovo skrbijo družbena omrežja, Murray duhovičil
Jarmusch je imel ob sebi na novinarski konferenci tudi del igralske zasedbe. Selena Gomez je podobno kot Iñárritu izrazila skrb nad družbenimi omrežji, ki jih vidi kot zelo nevarna, pa čeprav ima sama s 150 milijoni sledilcev na Instagramu veliko moč vplivanja na mlade. "Preprosto ni možnosti, da bi ta omrežja naredili varnejša. Sama sem vesela, da imam platformo, s katero lahko z oboževalci delim stvari, do katerih čutim strast. A obenem me to tudi plaši. Vidim številna mlada dekleta, ki se spoprijemajo s spletnim nasiljem. Spletni mediji na splošno imajo grozen vpliv na mojo generacijo. Plaši me, ko vidim, kako zelo izpostavljeni so številni mladostniki, ki se sploh ne zavedajo novic in dogajanja po svetu. Spletno okolje se mi zdi nevarno in mislim, da ljudje včasih ne dobijo pravih informacij."

Zvezda novinarske konference pa je bil kot po navadi Bill Murray, ki je vsako vprašanje v svojem slogu pospremil s komičnim komentarjem. Kljub komičnemu značaju filma je vseeno opozoril, da snemanje filmov ni tako lahko, kot je videti na velikem platnu. "Snemati filme je veliko nevarneje, kot se misli. Vsak dan se lahko kdo težko poškoduje. A prav ta odnos, da je vsak dan lahko tvoj zadnji na delovnem mestu in da se s takšno naravnanostjo tudi vedeš do svojih sodelavcev, je najboljši način, da se soočiš s tem."

Murrayja je ena izmed novinark vprašala o njegovem odnosu do grozljivk, na kar je komik odgovoril: "Cannes je tisti, ki se mi zdi grozljiv." Ko ga je nato vprašala še, ali ni na rdeči preprogi videl še nobenega zombija, je 68-letnik hitro odvrnil: "Tako vi pravite."