Območje nekdanjega koncentracijskega taborišča spada pod zaščito Unesca. Foto: Pixabay
Območje nekdanjega koncentracijskega taborišča spada pod zaščito Unesca. Foto: Pixabay

Konec januarja je na Poljskem potekala spominska slovesnost ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kamor je Slovenija poslala uradno delegacijo, v kateri so bile nekdanje interniranke in predsednik republike Borut Pahor.

Na spominski plošči žrtvam je od leta 2008 napis tudi v slovenščini, leto pozneje pa je bila zaprta stalna razstava v spomin nekdanjim taboriščnikom z območja nekdanje Kraljevine Jugoslavije. Kot so navedli v predsednikovem uradu, je bilo v Auschwitz deportiranih 2.346 Slovencev, med njimi jih je več kot polovica umrla. Med prvimi Jugoslovani (v Auschwitzu naj bi jih umrlo okoli 12.000, največji delež naj bi predstavljali Judje iz vojvodinske pokrajine Bačke), ki so prispeli v koncentracijsko taborišče na jugu Poljske, pa so bili prav Slovenci.

Jugoslovanska razstava, ki je bila zaprta tudi ob 75. obletnici osvoboditve taborišča, je bila v Bloku 17 v muzejskem delu taborišča v Oświęcimu, ki si ga sicer deli z Avstrijo oz. je posvečen taboriščnikom z območja severne sosede.

Kot je poročal srbski portal Sputnik, naj bi do zaprtja prišlo, ker naj bi po razpadu nekdanjega SFRJ-ja Slovenija in Hrvaška želeli vzpostaviti samostojni razstavi, posvečeni taboriščnikom, čemur pa je nasprotoval poljski državni muzej Auschwitz-Birkenau, saj naj bi šlo za žrtve, ki so v koncentracijsko taborišče prispele z območja nekdanje Kraljevine Jugoslavije, zato bi morala razstava ostati enotna.

Na pobudo Srbije so nato predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik dosegli soglasje, da se prostor razdeli in da se postavi nova stalna razstava brez vpliva novodobnih "zgodovinskih dejstev," ki se pojavljajo na območju nekdanje Jugoslavije.

Za dodaten zaplet je poskrbela Avstrija, ki ni čakala, da bi se nekdanje jugoslovanske republike medsebojno dogovorile, in je lani sama začela prenavljati Blok 17, v katero naj bi predvidoma vložila šest milijonov evrov. Svoj delež pa naj bi nato prispevale tudi države nekdanje Jugoslavije. Srbsko kulturno ministrstvo je ocenilo, da jih bo obnova Bloka 17 stala okoli milijon evrov.

Čakajoč na prenovo stavbe

Na slovenskem kulturnem ministrstvu so za MMC pojasnili, da so o ponovni vzpostavitvi razstavnih prostorov v muzeju Auschwitz (Muzej AB) potekali številni sestanki med državami naslednicami.

"V imenu Slovenije sta v projektno delo vključena predstavnik mnistrstva za kulturo, direktorata za kulturno dediščino, in direktorica Muzeja novejše zgodovine, dr. Kaja Širok, ki koordinira skupino slovenskih strokovnjakov s področja in sodeluje tudi kot oblikovalka razstave. Decembra 2014 je bil celoten projekt ponovne vzpostavitve razstavnih prostorov v Muzeju AB predstavljen na letnem srečanju članic Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA) v Manchestru in sprejet kot primer dobre prakse sodelovanja med državami naslednicami nekdanjega SFRJ-ja," so navedli na kulturnem ministrstvu.

"Obnova paviljona št. 17 je dolgoletni projekt, vključena morajo biti tudi restavratorska dela, saj je stavba pod zaščito Unesca. Dela so se začela konec leta 2013. Republika Avstrija bo obnovo celotnega paviljona financirala prek svojega Nacionalnega sklada za žrtve nacionalsocializma v predvideni vrednosti od 1,2 do 2 milijonov evrov. Ta znesek je bil vnaprej nakazan Muzeju AB, polovico tega zneska, torej do 1 milijona evrov, bodo za obnovo morale poravnati države naslednice nekdanjega SFRJ-ja. Med seboj in tudi z vodstvom Muzeja AB bi se morali prej dogovoriti glede delitve stroškov in načina odplačila. Do danes pa Muzej AB držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja še ni pozval na razgovore glede kritja stroškov, tudi od Avstrije še nismo prejeli natančnih specifikacij stroškov," še dodajajo na kulturnem ministrstvu.

Stavba blok 17 v muzeju Auschwitz je namenjena spominu na taboriščnike iz držav nekdanje Jugoslavije in Avstrije. Foto: Pixabay
Stavba blok 17 v muzeju Auschwitz je namenjena spominu na taboriščnike iz držav nekdanje Jugoslavije in Avstrije. Foto: Pixabay

Avstrija namenila šest milijonov za prenovo

Na spletni strani avstrijskega nacionalnega sklada za žrtve nacizma je navedeno, da prenova Bloka 17 ne bo financirana iz proračuna stalne razstave, temveč bo avstrijska država prispevala šest milijonov za prenovo, ki bodo namenjeni tako fundaciji Auschwitz-Birkenau kot financiranju obnove stavbe.

Kot navajajo v avstrijski fundaciji je cilj obnovitvenih ukrepov, dogovorjenih z muzejem AB, izboljšati nosilno konstrukcijo bloka in zagotoviti, da se obe etaži lahko uporabljata za razstave.

Blok 17 pa od lanskega septembra prenavlja poljsko podjetje Francuz, ki je predtem prenovilo izraelski Blok 27, kjer je razstava posvečena judovskim žrtvam ŠOA, ki jo je pripravil izraelski inštitut Jad Vašem.

Muzej revolucije Jugoslavije (Muzej zgodovine Jugoslavije, Beograd) je v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau leta 1963 prvič postavil stalno razstavo o trpljenju jugoslovanskih taboriščnikov. Razstavni prostor je znan pod imenom Jugoslovanski paviljon in je zasedal prvo nadstropje bloka 17 v Auschwitz I. Spodnji del iste stavbe zaseda stalna razstava Republike Avstrije, ki je bila postavljena leta 1976 in so jo podrli leta 2014. Jugoslovanski nacionalni paviljon je bil, po večletnih nesoglasjih in neuspešnih poskusih urejanja odnosov in pravic med državami naslednicami nekdanjega SFRJ-ja (razstava je bila že pred tem zaprta za javnost), dokončno zaprt leta 2009.