Med Fringom Edinburg doživi demografsko eksplozijo. In tudi nešteto eksplozij smeha. Foto: Spletna stran festivala
Med Fringom Edinburg doživi demografsko eksplozijo. In tudi nešteto eksplozij smeha. Foto: Spletna stran festivala
Fringe letos praznuje. Edinburg se mu bo smejal že šestdesetič. Foto: Spletna stran festivala
Edinburg od daleč daje vtis spokojnosti, a ko vanj vstopi 17.000 nastopajočih na Fringeu, je miru za tri tedne konec. Foto: Spletna stran festivala
Sean Connery
Že teden dni po začetku Fringea se bo začel tudi edinburški mednarodni festival. Sean Connery obljublja, da bo tam večino časa. Foto: Reuters

Edinburški Fringe je največji in najbolj "nespoštljiv" umetniški festival na svetu, ki v mesto privabi na desettisoče obiskovalcev.

Dramatiki in komedijanti so za rdečo nit letošnjega festivala, ki bo edinburške ulice polnil do 28. avgusta, izbrali temo, ki pravzaprav nikoli ne neha pretresati sveta - vero. Med izbranimi predstavami se zato pojavijo naslovi, kot sta Ne poznamo šiitov in Jezus: Leta v Guantanamu.

Politika sama najde pot na Fringe
Gledališka kritičarka Joyce McMillan je "versko blazni" Fringe pospremila z besedami: "To je najbolj osupljiv barometer svetovne politike." Fringe se je tako lani že slab mesec po napadih v Londonu spopadel s terorizmom. Direktor festivala Fringe Paul Gudgin, ki nadzira približno 17.000 nastopajočih, je navdušen nad spontanim odzivom gledališčnikov na dogodke po svetu, pa naj gre za dogodke na Bližnjem vzhodu ali rastoči vpliv evangeličanov v ZDA. Ni pozabil niti na "sindrom Da Vinci" - v središču pozornosti so teme, ki so dolga leta zanimale le peščico zanesenjakov.

Fringe, razposajeni poganjek bolj spoštovanega edinburškega festivala, bo letos spet navduševal z domiselnimi predstavami in prizorišči. Hamleta bodo odigrali na "poskakujočem" gradu, med neko drugo predstavo pa bodo obiskovalce mimogrede še postrigli.

Bi zdržali skoraj šest let?
Paul Gudgin je obiskovalce pozval, naj preudarno izbirajo predstave, in jim v premislek ponudil podatek, da bi rabili pet let, 11 mesecev in 16 dni, če bi si želeli ogledati vse letošnje predstave. Kljub temu se ne strinja s tistimi kritiki, ki Fringeu očitajo, da že "poka po šivih". "Res smo vsi vse bolj zbegani, ker ne vemo, kaj bi si ogledali. Ampak, ali ni čudovito imeti take težave?" kritike izziva Gudgin.

Popijmo čaj s transvestitom
Od prvega Fringea daljnega leta 1947 do letos so na njem prodali že več kot 20 milijonov vstopnic. Zadnja tri leta jim je uspelo preseči tisto, kar se jim je pred kratkim zdelo nemogoče - vsako poletje so prodali milijon vstopnic, in upajo, da bo letos enako. Fringe, ki Edinburg vsako poletje spremeni v gledališče z neštetimi odri, bo torej naslednje tri tedne za marsikaterega obiskovalca predvsem preizkus vzdržljivosti, še pred začetkom pa so največji navdušenci že izbirali predstavo z najbolj čudaškim naslovom. Med trojico so za zdaj Popoldanski čaj s transvestitom, Sedi: Zgodovina stola in Kako razložiti zgodovino komunizma duševnim bolnikom.

Za ogrevanje povorka
Tudi povorka, ki je odprla letošnji Fringe, praznuje jubilej - skozi mesto se bo popoldan vila že tridesetič. Letos je na njej sodelovalo približno 3.000 nastopajočih, med njimi so bili tudi gledališčniki in glasbeniki. Lani si jo je ogledalo 175.000 ljudi.

Fringe dohiteva ali že prehiteva dražjega "brata"?
Festival Fringe je leta 1947 nastal kot alternativa uglednemu edinburškemu mednarodnemu festivalu. Izvorni pomen Fringea je ponuditi festival, ki je dostopen tudi manj premožnim - cene vstopnic za edinburški mednarodni festival so namreč že zdavnaj poletele v nebo - zato organizatorji radi poudarjajo njegov uporniški značaj. Festival tako vedno prinese igre, ki bi jih zaradi kontroverznosti marsikje odklonili.

Aretacij ni več in Fringe je lahko zacvetel
Fringe imajo ljudje, ki sicer redko zavijejo v gledališče, radi predvsem zato, ker predstave na mestne ulice prinašajo veliko smeha. Med nastopajočimi je največ komedijantov, ki jim organizatorji festivala ne vsiljujejo nobenih omejitev pri oblikovanju predstav. A vedno ni bilo tako. Do leta 1968 so na Fringu prostor dobile le predstave, katerih scenarije je pregledal Lord Chamberlain (glavni kraljevi komornik), do začetka 80. let pa so lahko policisti aretirali ulične glasbenike in gledališčnike.