Model financiranja je glede na trajajočo krizo dosegel svojo mejo, je povedal Neef: izguba je ocenjena na 50 milijonov evrov.

Neef je pred pariškim mandatom vodil Kanadsko opero v Torontu ‒ in tam zaslovel zaradi uspešnega programa, s katerim je privabil nova občinstva. Zato tudi v Parizu pričakujejo, da bi lahko v instituciji pomenil svež veter, ko se bo situacija vrnila v normalo. Foto: AP
Neef je pred pariškim mandatom vodil Kanadsko opero v Torontu ‒ in tam zaslovel zaradi uspešnega programa, s katerim je privabil nova občinstva. Zato tudi v Parizu pričakujejo, da bi lahko v instituciji pomenil svež veter, ko se bo situacija vrnila v normalo. Foto: AP

Izguba obeh hiš je ocenjena na 50 milijonov evrov, od tega 45 milijonov zaradi zaprtja kot posledice pandemije koronavirusa ter pet milijonov zaradi stavk na začetku leta.

Sorodna novica Francoska vlada je odločila: Pariško opero bo vodil Alexander Neef

Pariška opera 59 odstotkov sredstev pridobi iz lastnih prihodkov, preostalo pokrivajo državne subvencije. Ob pandemiji je francoska vlada za sezono 2020‒2022 obljubila 81 milijonov evrov sredstev. To je veliko, vendar ne pomaga iz rdečih številk, je povedal namestnik generalnega direktorja Martin Ajdari.

Bastilja in Garnier imata skupaj več kot 4500 sedežev, zaradi strogih zdravstvenih ukrepov pa je bilo število gledalcev v nekaj tednih od konca junija do konca oktobra, kot sta bili ponovno odprti, omejeno na največ 1000 ljudi na hišo.

Kako preseliti program na splet in televizijo?
Ajdari in Neef si želita okrepiti cenovno dostopne digitalne vsebine za produkcije Pariške opere ter z opernimi in baletnimi predstavami privabiti več televizij in kinematografov.

Neef upa, da bo lahko v naslednjih nekaj tednih znova odprl obe hiši. Zaradi trajajoče pandemije je sicer Francija do 1. decembra odredila zaprtje vseh industrij, ki sistemsko niso pomembne.

Alexander Neef ni veljal za favorita za mesto novega direktorja pariške opere, a je službo dobil po 45-minutnem pogovoru s predsednikom Macronom. Če je imel v Torontu pod seboj manj kot sto zaposlenih, je zdaj odgovoren za 1895 uslužbencev. Foto: AP
Alexander Neef ni veljal za favorita za mesto novega direktorja pariške opere, a je službo dobil po 45-minutnem pogovoru s predsednikom Macronom. Če je imel v Torontu pod seboj manj kot sto zaposlenih, je zdaj odgovoren za 1895 uslužbencev. Foto: AP

46-letni Neef je Pariško opero prevzel 1. septembra, potem ko je njegov predhodnik Stephane Lissner zaradi slabega finančnega stanja predčasno zapustil mesto direktorja. Da službo začenja že letos, je menda izvedel manj kot mesec dni pred začetkom mandata, je razkril v nedavnem intervjuju za The New York Times. Lissner je namreč sklenil še pred načrtovano predajo poslov v naslednjem letu na novo začeti v neapeljski operi.

Prvi veliki projekt pod Neefovo taktirko bi morala biti visokoproračunska postavitev Wagnerjevega Nibelunškega prstana, s katero bi opera letos jeseni proslavila svojo 350-letnico in se obenem poslovila od odhajajočega glasbenega direktorja Philippa Jordana. Zaradi trenutnih razmer bodo opero uprizorili v prazni dvorani in jo v štirih delih predvajali na radiu. "Vse načrte si zastavljamo sproti," je na začetku meseca Neef pojasnil za The New York Times. "Trenutno vadimo Traviato in La Bayadère ter s pridržanim dihom čakamo na odločitev, ali ju bomo lahko v decembru izvajali pred občinstvom."