Oblačila, v tej fazi še prototipna, imajo všite solarne celice, ki dajejo energijo senzorjem za zaznavanje vlažnosti in temperature uporabnika in tudi okolice. Foto: Alto University
Oblačila, v tej fazi še prototipna, imajo všite solarne celice, ki dajejo energijo senzorjem za zaznavanje vlažnosti in temperature uporabnika in tudi okolice. Foto: Alto University

"Navadno se fotovoltaika integrira na tekstil z namestitvijo solarnih celic na sprednjo stran oblačil, da dobimo največ energije, a to vpliva tudi na samo estetiko, saj črna solarna celica dominira videzu oblačila," je zapisala raziskovalna ekipa z Univerze Aalto.

T. i. blago, ki se polni na sončno energijo (ang. Sun Powered Textiles), je bilo predstavljeno na spletni razstavi Oblikovanje za boljši planet, ki je potekala v sklopu Tedna oblikovanja Helsinki.

Za delovna in športna oblačila

Blago, ki se dobesedno polni na sončno energijo, je primerno za uporabo na delovnih ali športnih oblačilih, ki s tem ne bi potrebovale polnilcev baterij ali drugih nadomestkov za nosljive naprave.

"Prototipno oblačilo je bilo narejeno za napajanje integriranih senzorjev, ki zaznavajo vlažnost in temperaturo, pri tem pa smo imeli v mislih delavca, ki opravlja dnevno terensko delo," je dejala raziskovalka Elina Ilen za Dezeen.

"Prek celic se napajajo tudi številni drugi senzorji za zaznavanje uporabnikovega telesa in okolice. Zmogljivost napajanja celic je prilagojena samemu tipu celice in njeni površini."

Senzorji zbirajo tudi energijo umetne svetlobe

Energija iz sončnih celic se prevaja prek vlaken, vgrajenih v oblačilu, do senzorskih naprav. Prevodna vlakna so prožna in raztegljiva. Sončne celice lahko zbirajo tudi energijo umetne svetlobe, čeprav je ta manj učinkovita.

Multidisciplinarna skupina je solarne celice všila v blago jakne, ki ga je tudi primerno prilagodila oziroma optimizirala, in sicer tako, da skozenj še vedno pronica zadostna količina svetlobe, ki polni celice.

Raziskovalci so za ta namen prilagodili strukturo, gostoto, barvo in obdelavo tekstila, da bi omogočili pronicanje čim več svetlobe v solarne celice. Ob tem dodajajo, da je mogoča uporaba katerega koli tipa vlaken, od bombaža, lana, viskoze, poliestra do poliamida – pomembno je le, da so njegove optične lastnosti optimizirane.