Današnje projekcije v Cankarjevem domu se bodo udeležili tudi direktor fotografije Karpo Godina, igralka Helena Buljan in vsi, ki so pomagali pri obnovi filma.

Foto: Slovenska kinoteka
Foto: Slovenska kinoteka

Film, ki ga bodo danes ob 19.00 predvajali v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, je nastal leta 1972, delno pa je bil posnet tudi v Sloveniji. V njem med drugim nastopa Štefka Drolc, glasbo je prispeval Bojan Adamič, ključen za film pa je tudi prispevek direktorja fotografije Karpa Godine.

Sorodna novica V programu Venice Classics tudi restavriran film Bahrudina Čengića: "Film je izjemen dragulj"

Obnovo filma je vodila Slovenska kinoteka v sodelovanju s Hrvaškim državnim arhivom – Hrvaško kinoteko, Avstrijskim filmskim muzejem in Filmskim centrom Sarajevo, vsi posegi na filmu pa so potekali pod nadzorom direktorja fotografije Karpa Godine. Svetovno premiero je digitalno prenovljeni film doživel v sklopu programa restavriranih filmskih klasik Venice Classics, kjer predstavljajo najboljše restavrirane filme, ki so jih v zadnjem letu realizirali kinoteke, filmski arhivi in druge kulturne ustanove z vsega sveta. V oktobru je bil film odmevno prikazan tudi v okviru dunajskega Viennala, na razprodani projekciji v Avstrijskem filmskem muzeju.

Slike iz življenja udarnika sledijo življenju slavnega proletarskega udarnega delavca Alije Sirotanovića, jugoslovanski različici sovjetskega Alekseja Stahanova, ter razkrivajo velikanski razkorak med idealizirano ideologijo in brutalno realnostjo povojne gradnje komunistične utopije. Sirotanović je v filmu rudar Adem, večkratni udarnik, ki je zaradi svojih dosežkov vzor vsem Jugoslovanom. Verjame v ideale izgradnje nove dežele, ne glede na to, da na osebni ravni ves čas izgublja. Ko ga na koncu nihče več ne potrebuje, tudi njegova vera začne šibeti.

Foto: Slovenska kinoteka
Foto: Slovenska kinoteka

Film izločen iz tekmovalnega programa v Pulju
Film, ki je nastal v obdobju črnega vala jugoslovanskega filma, je ob nastanku puljska žirija izločila iz tekmovalnega programa, režiser Bahrudin Bata Čengić pa posledično desetletje ni mogel posneti celovečernega filma. Film je bil tako rekoč umaknjen iz domačih kinematografov vse do druge polovice 90. let, ko je bil v dopolnjeni različici, skupaj s cenzuriranimi metri filma, ki so bili najdeni v Jadran filmu v Zagrebu, predvajan na RTV Slovenija in v Slovenski kinoteki.

Film odraža značilno režiserjevo estetiko in humanizem (kakršna poznamo tudi iz klasik Mali vojaki (1967) in Vloga moje družine v svetovni revoluciji (1971)). V času lažnih novic je nadvse aktualen, ko pokaže, kako učinkovito spodkopati propagando z uporabo njenih lastnih orodij.