Nocojšnji repertoar bo med drugim obsegal arije, tehtna zborovska dela in umetelne pesmi iz ciklov najpomembnejših avstrijskih in nemških skladateljev klasicizma in romantike.

Dunajske dečke so zaradi njihove 500-letne zborovske in izobraževalne tradicije uvrstili na Unescov seznam nematerialne kulturne dediščine Avstrije. Foto: BoBo
Dunajske dečke so zaradi njihove 500-letne zborovske in izobraževalne tradicije uvrstili na Unescov seznam nematerialne kulturne dediščine Avstrije. Foto: BoBo

Na koncertnem seznamu so med drugim dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, Felixa Mendelssohna, Johannesa Brahmsa, Antona Brucknerja, Franza Schuberta in Roberta Schumanna. "Programska os se bo zasukala tudi v druga glasbena izročila, tako bodo obiskovalci lahko slišali pesmi v japonščini in maorskem jeziku, ter bolj sproščene, a nič manj zahtevne žanre, kot so priredbe zvočno uspešnih polk skladateljev družine Strauss," piše na festivalski spletni strani.

Večkrat so že nastopili tudi v Sloveniji, nazadnje leta 2018 na gala adventnem koncertu v veliki dvorani SNG-ja Maribor.

Zbor ustanovil Slovenec
Korenine Dunajskih dečkov segajo v 14. stoletje, ko so ob cerkvenih priložnostih nastopali na cesarskih dvorih Habsburžanov. Leta 1498 je rimski cesar Maksimilijan I. preselil svoj dvor in dvorne glasbenike na Dunaj. Ukazal je, da mora biti med glasbeniki šest deških pevcev, ki so prihajali iz različnih delov rimskega cesarstva – iz Nizozemske, Italije, Nemčije in Avstrije. Zbor je ustanovil dunajski škof, Slovenec Jurij Slatkonja. Do leta 1918 je zbor pel samo za cesarski dvor, pri maši, na koncertih in ob državniških priložnostih.

Danes zbor šteje sto pevcev iz tridesetih držav, starih od deset do štirinajst let, ki so razdeljeni v štiri zbore. Vsako leto imajo približno tristo koncertov in nastopov pred skoraj pol milijona ljudmi. Vsaka skupina preživi v šolskem letu od devet do enajst tednov na turnejah. Obiščejo skoraj vse evropske države, prav tako gostujejo v Aziji, Avstraliji in po celotni Ameriki. Zborov repertoar sega vse od srednjeveške do sodobne glasbe. Moteti in samospevi tvorijo jedro gostovalnega repertoarja, pa tudi lastne zborovske priredbe tipične dunajske glasbe, valčkov in polk Lannerja in Straussa.

Sorodna novica Pred vrnitvijo Dunajskih dečkov v Slovenijo

Do leta 1918 so dečki peli izključno za cesarski dvor, pri mašah, ob zasebnih priložnostih ter na državnih prireditvah. Zanje so delali številni priznani glasbeniki, kot so Heinrich Isaac, Johann Joseph Fux, Mozart, Antonio Salieri in Bruckner, skladatelja Jakob Petelin Gallus in Schubert pa sta bila tudi sama člana zbora.

Zbor je od leta 2017 vpisan na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine.