Slovenski PEN je podprl izjavo, ki jo je v podporo programa Ars pripravilo Društvo slovenskih pisateljev, izjavo Društva slovenskih književnih prevajalcev, Društva slovenskih skladateljev, Slovenske matice in drugih stanovskih društev. "Zavedamo se, da sta javni radio in televizija najpomembnejša dejavnika pri širjenju slovenskega knjižnega jezika, prav tako pa tudi pomembna pri širjenju znanstvenih vsebin, še posebej oddaje radia Ars," so zapisali.
"Smiselno bi bilo razmisliti o dvigu naročnine"
"RTV Slovenija je javni medijski servis nacionalnega pomena, edini, ki je kapitalsko neodvisen, zato je prav, da se pri njegovem financiranju tudi razmišlja o dvigu naročnine, ki je, kot je znano, že 13 let enaka," sta se do zakona o obvezni naročnini opredelila predsednica Slovenskega centra Tanja Tuma in njegov upravni odbor. Ob tem so Svet in novo upravo RTV Slovenija pozvali, naj uredi zakonsko podlago tako, da bo financiranje RTV Slovenija vzdržno in da bo omogočalo razvoj javnega servisa namesto krčenja.
Kultura so tudi arhivi, radijske igre, kritiške oddaje
Hkrati so v pismu opozorili še na druge vidike kulturno-umetniškega pomena RTV vsebin. Poudarili so, da RTV Slovenija, ki v svojem avdio- in videoarhivu hrani posnetke, bistvene za slovensko kulturno identiteto in zgodovino, "praktično opravlja tudi funkcijo muzeja". Radijske igre, katerih izvirna produkcija v zadnjih letih močno zaostaja, so avdiogledališča z največjim dosegom, zato bi bilo prav, da so ustrezno finančno podprte. Po podobni analogiji v PEN-u glasbeno produkcijo dojemajo kot "največjo slovensko koncertno dvorano", literarne in kritiške oddaje pa so izjemnega pomena ne samo za bralno kulturo, ampak tudi za same književnike in književnice. Kot poudarja tudi DSKP, je prav Ars izjemno pomemben dejavnik vzgoje mladih književnih prevajalcev. Poudarili so še pogovorne oddaje s strokovnjaki, ki prinašajo najnovejše znanstvene dosežke z raznih področij in so neprecenljivega pomena za družbeni napredek.
Društvo prevajalcev svari pred nepopravljivo škodo
Podporo programu Ars so izrekli tudi v Društvu slovenskih književnih prevajalcev (DSKP). Kot so poudarili, je program Ars ključnega pomena tako za književno prevajanje, za obveščanje širše javnosti o najkakovostnejših delih prevodne književnosti kot za kritiško refleksijo prevodov ter za razvoj mladih prevajalk in prevajalcev.
Ti so, kot so zapisali pri DSKP-ju, z radijskimi prevodi stopali na svojo poklicno pot pod budnim očesom strokovno podkovanih urednic in urednikov, lektorjev in lektoric, ki ves čas delujejo tudi kot izjemni in zavzeti mentorji, za kar se jim na DSKP-ju tudi iskreno zahvaljujejo.
S krčenjem programskih sredstev bo po mnenju DSKP-ja nastala nepopravljiva škoda tudi pri že tako okrnjenih možnostih objave odlomkov iz novih književnih prevodov, predvsem izginjajoče prevodne poezije, vodi pa tudi v popolno osiromašenje poglobljenih kritiških uvidov, saj je program Ars, kot so zapisali, pogosto njihova poslednja trdnjava.
Spomnili so še, da prireditev ob podelitvi nagrade Radojke Vrančič na Slovenskem knjižnem sejmu že več let poteka pod okriljem programa Ars, kar na DSKP-ju jemljejo kot posebno čast in priznanje književnemu prevajanju kot enemu osrednjih gradnikov slovenskega kulturnega življenja.
Tudi uredniki vseh osmih uredništev in odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa TV Slovenija Andraž Pöschl so v torek vse pristojne pozvali, naj v soglasju s stroko poiščejo dolgoročno sistemsko rešitev v obliki sodobnega zakonskega okvira za javni RTV z učinkovitim financiranjem javnega RTV-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje