Foto: Strike Germany
Foto: Strike Germany

V Nemčiji vlada napeto vzdušje glede izraelsko-palestinske vojne tudi na področju umetnosti. Poleg poročil, da se številne kulturne prireditve izogibajo politično javno opredeljenim osebnostim, so v Berlinu, kjer po več kot dveh desetletjih županuje konservativni župan Kai Wegner iz vrst krščanskih demokratov, uvedli novo klavzulo o financiranju, ki kritikom Izraela ne dovoljuje prejemanja finančne podpore mesta.

Zahtevajo zaščito umetniške svobode
Število mednarodnih podpisnikov dokumenta kampanje Strike Germany (v prevodu Prečrtajmo Nemčijo) se je povzpelo trenutno na 657. Spodbujajo zavrnitev prirejanja razstav in prireditev v institucijah, ki "nadzirajo politiko svojih umetnikov". Med podpisniki je več dobitnikov Turnerjeve nagrade, vključno z Lawrenceom Abu Hamdanom, Charlotte Prodger, Taijem Shanijem, Nobelovo nagrajenko Annie Ernaux, igralko Indyo Moore in znanstvenico Christino Sharpe. Dokument je podpisala tudi vrsta umetnikov iz Berlina, med njimi Adam Broomberg, Basma Al-Sharif, Frieda Toranzo Jaeger in Jumana Manna, poroča portal Art News.

Več o pozivu k stavki lahko preberete na spletni strani kampanje Strike Germany.

Prva zahteva stavkovnikov je zaščita umetniške svobode, pišejo. "Kulturni delavci so podvrženi preverjanju njihovih preteklih aktivnosti in morebitnih stališč do Palestine/Izraela. Kulturne ustanove spremljajo družbene medije, peticije, odprta pisma in javne izjave za izražanje solidarnosti s Palestino, da bi izločile kulturne delavce, ki ne izražajo nedvoumne podpore Nemčije Izraelu. Ti pregledi so posegi v ustavno varovane svoboščine in so dejansko skrite oblike rasnega profiliranja," piše v dokumentu Strike Germany. Zahtevajo, da kulturne ustanove vztrajajo pri svoji avtonomiji od državne politike, vabijo h kritičnemu diskurzu in dopuščajo nestrinjanje.

Sorodna novica Poziv, naj ZN ne sprejme definicije antisemitizma, češ da je njen namen zaščita Izraela

Klavzula za financiranje se opira na nejasno definicijo antisemitizma
Berlinski umetniki so tudi že javno protestirali proti novo uveljavljeni klavzuli, ki se opira na sporno definicijo antisemitizma, ki jo je predlagala medvladna organizacija Mednarodno zavezništvo za spomin na holokavst (IHRA). Po poročanju MMC-ja je že novembra 2022 128 mednarodnih strokovnjakov pozvalo Združene narode, naj ne sprejme definicije antisemitizma. Glede na delovno definicijo IHRA-ja z maja leta 2016 je "antisemitizem določena predstava o Judih, ki je lahko izražena kot sovraštvo do Judov. Retorične in fizične manifestacije antisemitizma so uperjene proti judovskim ali nejudovskim posameznikom in/ali njihovemu premoženju, institucijam in verskim poslopjem judovske skupnosti." A IHRA ob tem omenja več primerov, ki naj služijo kot prikazi antisemitizma. Tako naj bi bilo antisemitsko tudi označiti Izrael za "rasističen podvig" in "primerjati sodobne politike Izraela s politikami nacistov". IHRA sicer izrecno dodaja, da "kritiziranje Izraela, podobno kritiziranju katere koli druge države, ne more biti razumljeno kot antisemitizem". Zaradi nejasne opredelitve bi klavzula lahko vplivala na financiranje že umetnikom, ki se javno protestirajo ali drugače izražajo podporo Palestini.

Sorodna novica Po 100 dneh sklep Documente, nad katero so se ves čas zgrinjali očitki o antisemitizmu

Kulturne delavce pozivajo, da uporabijo zahteve kampanje za pogodbena pogajanja
"Palestinski solidarnostni protesti so označeni kot antisemitski in prepovedani, aktivistične prostore pretresa policija in pogosto jim sledijo nasilne aretacije. Ta reakcionarni val je zajel tudi kulturni sektor in akademsko sfero, kar je povzročilo množico odpuščanj, odpovedi in cenzure, kar je učinkovito utišalo vsako kritiko izraelske države," je zapisano v pojasnilu dokumenta Strike Germany. "Neštete, nevidne primere represije so zaznamovali odmevni škandali: palestinski romanopiski Adanii Shibli so odpovedali prejem nagrade LiBeraturpreis na Frankfurtskem knjižnem sejmu; dva glavna pokrovitelja nagrade Hannah Arendt sta svojo podporo umaknila, potem ko je prejemnica, ameriška pisateljica judovskega porekla Masha Gessen, objavila članek o Gazi; kulturnemu centru Oyoun so zavrnili financiranje in ga morali zapreti zaradi gostovanja dogodka skupine, imenovane 'Judovski glasovi za pravičen mir na Bližnjem vzhodu'. Večina tistih, ki so bili javno tarče, so bili Palestinci, Arabci, Judje in temnopolti," še navajajo.