Najbolj znana romana Abdulrazaka Gurnaha sta Paradise (1994), ki je bil med drugim nominiran za Bookerjevo nagrado in nagrado whitbread, in By the Sea (2001), ki je bil nominiran za knjižno nagrado Los Angeles Timesa. Lani je izšel še njegov roman Afterlives. Foto: EPA
Najbolj znana romana Abdulrazaka Gurnaha sta Paradise (1994), ki je bil med drugim nominiran za Bookerjevo nagrado in nagrado whitbread, in By the Sea (2001), ki je bil nominiran za knjižno nagrado Los Angeles Timesa. Lani je izšel še njegov roman Afterlives. Foto: EPA

Poleg čestitk, ki jih je deležen letošnji Nobelov nagrajenec za književnost, leta 1948 na tanzanijskem otoku Zanzibar rojeni Abdulrazak Gurnah, so besede hvale prišle tudi od tanzanijske vlade. "Vsekakor ste se zelo izkazali pri svojem delu, vaša zmaga je za Tanzanijo in Afriko," je na Twitterju zapisal glavni tiskovni predstavnik vlade.

Nobelova nagrada za književnost v roke tanzanijskega avtorja Abdulrazaka Gurnaha

Z Zanzibarja v Veliko Britanijo, od svahilija k angleščini
Nagrajeni pisatelj in upokojeni profesor angleščine in postkolonialne književnosti pa je lovoriko pozdravil kot spodbudo za širšo razpravo o temah, ki se jih loteva v svojem ustvarjanju. Gurnah je konec 60. let preteklega stoletja kot begunec prišel v Veliko Britanijo. Pisati je začel z 21 leti, in čeprav je bil njegov prvi jezik svahili, je angleščina postala njegov literarni jezik. O svojih pisateljskih začetkih je v intervjuju iz leta 2004 dejal, da je to bilo "v nekem smislu nekaj, na kar sem naletel, ni šlo za izpolnitev načrta". In dodal, da je bilo "v večji meri povezano z močnim občutkom tujosti in drugačnosti, ki sem ga tam občutil".

"Bilo je takšno presenečenje, da sem moral počakati na uradno razglasitev, da sem dojel. (...) To je preprosto odlično – gre za tako veliko nagrado in tako dolg seznam izjemnih avtorjev – še vedno ne morem verjeti," je po pisanju BBC-ja dejal Gurnah na dan, ko je izvedel, da je letošnji prejemnik Nobelove nagrade za književnost. Foto: EPA

O izkustvu begunstva nekoč in danes
"Ves čas me zanima, kaj nas je pripeljalo sem, katere sile in zgodovinski trenutki," je dejal po pisanju francoske tiskovne agencije AFP. Ko se je priselil v Veliko Britanijo, "besede, kot je denimo prosilec za azil, niso bile povsem isto kot danes", je pojasnil. V sodobnosti več ljudi beži iz držav, v katerih se izvaja teror. "Na svetu je veliko več nasilja, kot ga je bilo v 60. letih preteklega stoletja, zato je pritisk na varne države še večji," je dejal in poudaril, da "moramo ta vprašanja reševati na koliko se da dober način".

Ljudje, ki imajo kaj dati
Gurnah je v pogovoru za Nobelovo fundacijo pozval Evropo, naj v afriških beguncih vidi ljudi, ki imajo "kaj dati". In dodal: "Mnogi pridejo iz nuje, pa tudi zato, ker imajo, odkrito povedano, kaj dati. Ne pridejo praznih rok. Veliko je nadarjenih ljudi, polnih energije, ki imajo kaj dati." Ob tem je poudaril, da ohranja vezi s Tanzanijo in da njegova družina še vedno živi tam. "Kadar le lahko, grem tja. Še vedno sem povezan. Od tam sem. V mislih še vedno živim tam," je še povedal.

Na dan, ko je izvedel, da je prejemnik te prestižne nagrade, je po navedbah AFP-ja dejal, da je "to je zadnja stvar, ki bi si jo predstavljal". In dodal, da je "zelo presenečen in ponižno sprejemam novico, obenem sem seveda navdušen in počaščen".

Usode ljudi v prepadu med kulturami in celinami
Švedska akademija je avtorju, ki je do danes objavil deseterico romanov in številne kratke zgodbe, Nobelovo nagrado podelila "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami". V utemeljitvi so zapisali še, da se njegovi romani odmikajo od stereotipnih opisov in bralcem odpirajo pogled na kulturno raznoliko vzhodno Afriko.

Abdulrazak Gurnah, letošnji Nobelov nagrajenec za književnost