Hadžem Hajdarević je objavil 12 knjig poezije in proze ter napisal mnogo kolumn in esejev, s čimer se uvršča med žanrsko najraznovrstnejše sodobne avtorje v Bosni in Hercegovini.

Napisal je tudi več del za otroke, bil je dejaven kot urednik in prirejevalec del drugih avtorjev ter na splošno velik poznavalec jezika. Njegovo literarno delo je vključeno v vse novejše antologije bosansko-hercegovske in bošnjaške poezije ter proze, navaja bosanska tiskovna agencija Fena.

Prevodi del v kopico tujih jezikov
Zbirke Hajdarevićeve izbrane poezije so poleg v slovenščini izšle tudi v bolgarščini, francoščini, angleščini, poljščini in nemščini. Njegova dela so prevedena še v arabščino, flamščino, madžarščino, makedonščino, danščino, ruščino, armenščino, italijanščino, turščino, ukrajinščino in druge jezike. Njegove v slovenščino prevedene pesmi so izšle tudi v več publikacijah pri nas.

Hadžem Hajdarević se je rodil 18. julija 1956 v Kruševu pri Foči v BiH-u. Študiral je južnoslovanske jezike in književnost na filozofski fakulteti v Sarajevu. Bil je urednik časopisov Preporod, Muslimanski glas in Ljiljan.

Med letoma 2002 in 2012 je bil v okviru rednih dejavnosti Društva pisateljev BiH-a predsednik Organizacijskega odbora mednarodne literarne manifestacije, imenovane Sarajevski dnevi poezije. Marca 2018 je bil izvoljen za predsednika tega društva, sicer pa je bil zadnjih 20 let zaposlen na jezikovnem inštitutu sarajevske univerze.

Tudi slovarji, priročniki in učbeniki
Hajdarević je eden od avtorjev Slovarja bosanskega jezika (2007), soavtor Pravopisnega priročnika bosanskega/hrvaškega/srbskega jezika z osnovami slovnice (2013). Prav tako je avtor ali soavtor več učbenikov za osnovne in srednje šole v BiH-u.

Založba Goga je leta 2004 izdala njegovo knjigo Klinika za plastično kirurgijo v slovenskem prevodu Romane Podobnik. Zbirka prinaša kratke zgodbe o usodi različnih ljudi v književnikovi domovini povojnega časa, ki je globoko zaznamovana z izkušnjo vojne.

Med vrhunci bosanske sonetistike
Tri leta pozneje je pri Beletrini izšla še knjiga Ustje jezika, ki prinaša izbor iz bogatega Hajdarevićevega opusa v prevodu Josipa Ostija (1945–2021) in Borisa A. Novaka. Delo prinaša pričevanja o polpretekli zgodovini, tradicijah, ki se skozi stoletja pletejo na balkanskih tleh, in neusahljive vere v poezijo.

"Poseben bosanski melos se prepleta s pogledi kronista iztirjenega časa in virtuozno kristalizira v najrazličnejših, tudi oblikovno najzahtevnejših pesniških oblikah. S Hajdarevićem dosega bosanska sonetistika enega od svojih vrhov," so ob izidu Ustja jezika še zapisali pri založbi.

Med njegovimi knjigami poezije velja posebej omeniti: Seoba obala (1981), Koje Nuhove lađe (1987), Žive vode (1990), Pjesme ponorice (1994) in Peto ušće (1997).

Hadžem Hajdarević je za svoje delo prejel več nagrad. Za zbirko Seoba obala (Selitev obal) je prejel kar dve: nagrado Trebinjskih večerov poezije za najboljši pesniški prvenec in nagrado založbe Svetlost, za knjigo Pjesme ponorice (Pesmi ponikalnice) nagrado Skenderja Kulenovića in za knjigo Na sonetnim otocima (Na sonetnih otokih) nagrado založniške hiše Planjax. Prejel je tudi več bosanskih in regijskih nagrad za najboljšo kratko zgodbo, še piše Fena.