Stieg Larsson (1954–2004), novinar in urednik, je bil eden vodilnih strokovnjakov za protidemokratična, desnoekstremistična in nacistična gibanja v svetovnem merilu. Larsson je večino življenja preživel v Stockholmu. Bil je urednik revije Expo. Foto: Pisateljeva spletna stran
Stieg Larsson (1954–2004), novinar in urednik, je bil eden vodilnih strokovnjakov za protidemokratična, desnoekstremistična in nacistična gibanja v svetovnem merilu. Larsson je večino življenja preživel v Stockholmu. Bil je urednik revije Expo. Foto: Pisateljeva spletna stran

Švedski novinar in pisatelj Stieg Larsson je umrl leta 2004 v starosti 50 let. Trilogijo Milenium so izdali po njegovi smrti in jo po svetu prodali v več kot 75 milijonih izvodov ter po njej posneli tako tri švedske filme kot enega hollywoodskega.

Trilogija Milenium je bila po besedah nekaterih njegovih znancev zamišljena kot serija desetih romanov, Larsson pa naj bi pred smrtjo začel ne le četrtega, ampak tudi peti del. Četrti, peti in šesti del je nato napisal David Lagercrantz. Dela je ta spisal v bolj pogovornem jeziku, pri tem pa se zgledoval po slogu britansko-ameriškega romanopisca Raymonda Chandlerja.

Dekle, ki je iskalo pravico: Salanderjeva in Blomkvist spet "v akciji"

Izvirno trilogijo sestavljajo romani Dekle z zmajskim tatujem (2004), Dekle, ki se je igralo z ognjem (2006) in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo (2007). Glavna junaka sta mlada, 25-letna hekerka Lisbeth Salander, ki sta jo zaznamovala kruto otroštvo in mladost, ter Mikael Blomkvist, 42-letni raziskovalni novinar in urednik pri reviji Millennium, po kateri je trilogija dobila ime.

"Serija o Lisbeth Salander in Mikaelu Blomkvistu je osupljiv ep in David Lagercrantz je opravil fantastično delo, ko je prevzel krmilo," je v izjavi dejal Jonas Axelsson, vodja založbe pri Polarisu.

Peti del franšize Millennium čez slabo leto dni v 20 državah hkrati

"Peljati to zelo priljubljeno zgodbo naprej kot nov založnik ni le vrtoglavo in častno, ampak tudi zelo spodbudno," je dejal. Kdo bo pisal nove knjige, še ni jasno, poroča Reuters.

Larssonov naslov trilogije je bil Moški, ki sovražijo ženske (Män som hatar kvinnor) – v švedščini ga je prvi del serije na avtorjevo vztrajanje tudi ohranil, v prevodih pa praviloma ne. Večina zločinov, ki smo jim priča v Larssonovih romanih, je spolne narave in uperjena proti ženskam (največkrat gre za motiv posilstva), skoraj v vsakem poglavju pa je skoraj programsko obravnavana tudi kakšna feministična tema.