Prizor s protesta v Plocku na Poljskem leta 2019. Aktivisti in njihovi podporniki so se uprli poljski Cerkvi, ki je boj za pravice istospolnih obsodila kot grožnjo družbi. Foto: EPA
Prizor s protesta v Plocku na Poljskem leta 2019. Aktivisti in njihovi podporniki so se uprli poljski Cerkvi, ki je boj za pravice istospolnih obsodila kot grožnjo družbi. Foto: EPA
Sorodna novica Grožnja zaporne kazni zaradi predelave podobe ikone

"Uporaba podobe, ki jo častijo verniki, za kampanjo LGBTI+ krši načelo spoštovanja verskih čustev," lahko preberemo v odprtem pismu, s katerim se nekateri evropski poslanci zavzemajo za to, da sporni plakat ne bi bil razstavljen v Hiši evropske zgodovine – muzeju, ki je bil ustanovljen na pobudo Evropskega parlamenta.

Poljska aktivistka Elzbieta Podlesna, ki je sloviti katoliški ikoni Črne Marije iz Čenstohove na seriji plakatov okrog glave dodala mavričen sij ter s tem opozorila na pravice skupnosti LGBTIQ, je bila zaradi "skrunitve" že aretirana (in pozneje oproščena) leta 2019. Glede na poljski kazenski zakonik je žaljivo vedenje do verskih čustev drugih kaznivo dejanje, pri čemer oblasti ta incident obravnavajo kot "skrunitev" spoštovane verske podobe. Minister za kulturo je plakate ob nastanku označil za "kulturno barbarstvo".

Poslance skrbi "apologija ikonoklastike"
Podpisniki odprtega pisma zdaj trdijo, da ni nobenega umetniškega ali vzgojnega razloga, da se prestopa meja spoštovanja verskih čustev. "Osupnili smo ob tem, da je točno ta poster v Hiši evropske kulture. Zahtevamo osnovno spoštovanje do svoje vere in odstranitev neprimerne podobe iz muzeja," pišejo.

Ena od pobudnic protesta, poljska poslanka Izabela Kloc iz stranke Zakon in pravičnost, je za Poljsko tiskovno agencijo izjavila, da si verska čustva zaslužijo posebno pozornost in da se podobe ne bi smele neomejeno uporabljati v komercialnih, družbenih ali političnih kampanjah ne glede na njihovo vsebino. Po njenem mnenju je uporaba podobe Črne Marije v kampanji "kršitev temeljnega principa vzajemnega spoštovanja, do katerega ima pravico vsak vernik". Skrbi jo predvsem to, da Hišo evropske kulture obiskujejo številni turisti in učenci, v Evropi pa "ne bi smelo biti prostora za apologijo ikonoklastike".

Vas z imenom Čenstohova je bila v zgodovinskih zapisih prvič omenjena leta 1220. Leta 1382 je Ladislav Opolski, poljski princ Gornje Šlezije, ustanovil pavlinski samostan Jasna Góra. Dve leti pozneje je samostan prejel ikono Črne Marije. Foto: AP
Vas z imenom Čenstohova je bila v zgodovinskih zapisih prvič omenjena leta 1220. Leta 1382 je Ladislav Opolski, poljski princ Gornje Šlezije, ustanovil pavlinski samostan Jasna Góra. Dve leti pozneje je samostan prejel ikono Črne Marije. Foto: AP

Črna Marija iz Čenstohove, ki izvira iz bizantinskega obdobja, visi v tamkajšnjem pavlinskem samostanu Jasna Góra, ki je posvečen Devici Mariji. Samostan je uvrščen na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine in je najslavnejše poljsko katoliško svetišče.

Na razstavi tudi kultni plakat Novega kolektivizma
Hišo evropske zgodovine je leta 2017 ustanovil Evropski parlament. Njen cilj je spodbujanje boljšega razumevanja evropske zgodovine in evropske integracije. Razstava Plakati – promocija, propaganda in protest je na ogled med 30. aprilom in 13. novembrom letošnjega leta, predstavlja pa "kompleksne plasti evropskega razkola in enotnosti, od obeh svetovnih vojn do hladne vojne, vključno z razmahom kulturnih izmenjav, turizma in heterogenih družbenih gibanj".

Med razstavljenimi deli boste med drugim našli tudi slavni Dan mladosti, plakat Novega kolektivizma iz leta 1987, za katerega se je izkazalo, da je predelava nacističnega plakata; afera, ki je zaradi tega izbruhnila, je pripeljala do ukinitve praznovanja dneva mladosti.

V delu razstave Aktivizem in protest, kjer boste našli delo Elzbiete Podlesne, je tudi sloviti napis Je suis Charlie, ki ga je leta 2015 kot gesto solidarnosti z napadeno revijo Charlie Hebdo ustvaril Joachim Roncin.