Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

Izvirna novost Grizolda in Maček je prvi mladinski roman Lune Šribar Jurančič, ki je avtorici prinesel nominacijo za nagrado modra ptica 2020. V romanu sta po besedah urednice Alenke Veler domiselno prepleteni realistična pripoved o Elsi in fantastična zgodba o Grizoldi in Mačku. Glavna junakinja se namreč pred težavami in sivino vsakdanjika zateka v svet domišljije in čarobni gozd, katerega krhko ravnovesje je odsev njenih težav v resničnem svetu. Avtorica je na predstavitvi povedala, da še sama ne ve, kdo sta Grizolda in Maček, in dodala, da bo vsak bralec njeno knjigo razumel po svoje. V liku Grizolde je sicer združila več žensk, ki jih je v življenju občudovala, tudi več lastnosti svojih dveh babic, je še dodala.

Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

Klasična mojstrovina iz 60. let
Prevodna novost je knjiga Klementina ima rada rdečo poljske pisateljice Krystyine Boglar (1931–2019), ki jo je v slovenščino prevedla Staša Pavlovič. Kot je na predstavitvi povedala Alenka Veler, gre za klasično mojstrovino iz 60. let preteklega stoletja, ki pa tudi danes popolnoma učinkuje. Ilustracije so delo Bohdana Butenka (1931), enega najboljših poljskih ilustratorjev. Zabavna in napeta detektivska zgodba sledi skupini otrok, ki je poletje preživela na deželi, v hiški na robu gozda. Na zadnji dan počitnic ob bližnjem ribniku najdejo prestrašeno deklico, ki trdi, da je izgubila Klementino. Nihče ne ve, kdo Klementina je, a se vsi posvetijo njenemu iskanju.

Začetek izhajanja serije stripov o mladem junaku
Ob jubileju zbirke je izšel tudi prevod stripa nemškega avtorja Philipa Waechterja (1968), naslovljen Toni ali kako do novih nogometnih čevljev, ki ga je v slovenščino prevedla Neža Božič. Naslovni junak je navdušen nogometaš, in ko izve za bliskajoče se nogometne čevlje Ronaldo Brzinc, mu je jasno: brez teh čevljev ne more živeti. A Tonijeva mama se s tem ne strinja, zato mu ne preostane drugega, kot da si poskusi sanje uresničiti sam, so zapisali pri Mladinski knjigi. Po besedah prevajalke je v stripu predstavljenih nekaj Tonijevih projektov, kako zaslužiti denar za čevlje, te njegove akcije pa so polne preobratov. Urednica Alenka Veler pa je napovedala, da je pričujoče delo začetek serije in da mu bo že prihodnje leto sledilo naslednje delo o tem stripovskem junaku.

Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

Znova izdani dve svetovni klasiki
Iz svetovne mladinske književnosti sta ponatis doživeli knjigi Brata levjesrčna Astrid Lindgren, ki jo je na novo prevedla Nada Grošelj, in Hrošč leti v somraku švedske pisateljice Marie Gripe, tokrat s svežo naslovnico, ki je delo Eve Mlinar.

V mladinskem romanu Hrošč leti v somraku se prepletajo zgodovina in mitologija ter resnični in domišljijski svetovi, ki jih v enkratno celoto povezuje napeta kriminalna zgodba, so zapisali pri založbi. Kot je povedala Eva Mlinar, je to bila v otroštvu njena najljubša knjiga, zato se je vnovičnega branja lotila nekoliko s strahom, a je ugotovila, da ji je knjiga še vedno všeč. Kot je še dejala na predstavitvi, je na naslovnico želela na subtilen način pripeljati mistiko Egipta.

Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

Znova Teta Magda in Dvojne počitnice
Od slovenskih del pa so ponatisnili Teto Magdo Svetlane Makarovič, ki jo je Alenka Veler opisala kot "zabavo za mlado in staro" ter Dvojne počitnice Braneta Dolinarja. Kot je še dodala urednica, so bili pri izbiranju knjig pozorni, da nagovarjajo tudi sodobne otroke.

Pri Dvojnih počitnicah je bilo besedišče nekoliko zaprašeno, poleg tega so se od izida knjige leta 1959 precej spremenile okoliščine in današnji otroci ob samostojnem branju marsičesa ne bi razumeli. Zato so priredbo zaupali nekdanji urednici Cicibana Slavici Remškar, ki je povedala, da se je najprej lotila posodabljanja na jezikovni ravni ("rešili so se" predpreteklika in številnih kazalnih zaimkov, ponekod je tudi razbila zapleteno zložene povedi). Drugo plast pa je predstavljala snovnost tistega časa – danes so v uporabi drugačni mediji, tedaj denimo niso poznali mobilnega telefona, promet je danes hitrejši. Zaplet iz ene najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih povesti v današnjem času sicer ne bi bil mogoč, je pa knjiga prava poslastica tudi za sodobne bralce, so poudarili pri Mladinski knigi. Leta 2001 je bil v režiji in po scenariju Tuga Štiglica posnet tudi film po tem Dolinarjevem delu.