V civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd gradnji tovarne Magne Steyr ne nasprotujejo, a so prepričani, da bi prostor za kmetijska zemljišča lahko poiskali drugje. Foto: EPA
V civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd gradnji tovarne Magne Steyr ne nasprotujejo, a so prepričani, da bi prostor za kmetijska zemljišča lahko poiskali drugje. Foto: EPA

Kot je znano, občina Hoče - Slivnica zaradi gradnje lakirnice, ki jo je napovedalo veliko avtomobilsko podjetje Magna, še vedno išče nadomestna kmetijska zemljišča za kmete. Potrebujejo jih več deset hektarjev, zato načrtujejo posek gozda. Kmetijska zemljišča namerava občina delno nadomestiti s posekom 66 hektarjev gozda na meji med Rogozo in Miklavžem na Dravskem polju, čemur pa v civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd nasprotujejo.

Čeprav gozd ne velja za kakovostnega, okoliški prebivalci menijo, da bo posek znižal življenjski standard. Opozarjajo na poslabšanje kakovosti zraka in pitne vode, posek pa bo okolje izpostavil kmetijskim pesticidom in gnojilom, znižal cene okoliških nepremičnin in povečal izpostavljenost vremenskim ujmam.

"Drevesa, ki imajo pravzaprav to ekološko funkcijo, da izboljšujejo zrak in da v svoje sestoje vežejo odvečne izpuste CO2, bo to pravzaprav pomenilo, da se bo kakovost zraka še dodatno poslabšala," je povedal član civilne pobude Simon Žlahtič.

Žlahtič dodaja, da bi lahko prostor za kmetijska zemljišča poiskali drugje. Pojasnjuje, da je nadomestne lokacije občina že iskala. "Najverjetneje bi potrebovali malo več časa, malo več dela, da te stvari poiščejo in vzpostavijo, ampak so po liniji najmanjšega odpora to zrisali na obrobju občine," je še povedal Žlahtič.

Zaskrbljeni zaradi vplivov na okolje
Marta Majer
pa pojasnjuje, da se vodstvo občine glede sečnje z njimi ni posvetovalo, tudi do sestanka z županom kljub prošnjam še ni prišlo. "O tej nameri smo izvedeli iz medijev, s krajani, na katere bo ta odločitev res usodno vplivala, se nihče ni pogovarjal," je povedala Majerjeva.

Člani civilne pobude, ki gradnji tovarne Magne Steyr in širitvi mariborskega letališča ne nasprotujejo, so kljub temu zaskrbljeni nad okoljskimi vplivi industrializacije območja.
Na sestanku bodo zato poskušali stališča uskladiti še s preostalimi tamkajšnjimi civilnimi pobudami in glede problematike industrializacije območja nastopiti skupaj.