Vodenje občine po lanskih lokalnih volitvah prevzel iz rok dolgoletnega župana Jureta Žerjava, z njim pa smo se pogovarjali v dneh, ko še zadnja slovenska smučišča vlečejo črto pod letošnjo zimsko sezono.

Hrovat kranjskogorsko ocenjuje kot "povprečno uspešno", hkrati pa se že ozira proti poletni in obljublja ureditev alpske plaže ob tamkajšnjem idiličnem jezercu. "Jasna je tak biser v naši dolini in tako krvavo potreben poletni turistični segment, da obljubim, da jo bomo v dveh letih temeljito sanirali," je zatrdil za MMC.

Celoten pogovor si lahko preberete spodaj.

Kako ste zadovoljni z letošnjo zimsko sezono v Kranjski Gori?
Po bolj klavrnem decembru se je situacija popravila, ta izpad se nam je sicer poznal in zato nismo mogli narediti maksimalnega rezultata, vendar na koncu lahko rečem, da je bila tokratna zima povprečno uspešna v zadnjih 20 letih.

Kako pa ste zadovoljni z obiskom ob dveh največjih prireditvah zime - pokalu Vitranc in Planici?
Tukaj pa je bil izkupiček maksimalen - tako po številu prenočitev v občini kot dnevnih gostov, ki so prišli v izjemno velikem številu. Posebno v Planici nismo pričakovali take številke. Na Pokalu Vitranc pa smo bili zelo zadovoljni tako z organizacijo kot s pozitivnim odzivom tujih novinarjev, ki so bili nastanjeni v Kranjski Gori.

Si svojo občino kdaj ogledate z očmi turista? Če si, kaj vidite?
Na ta način si jo ogledujem skoraj vsak dan. Sem nepoklicni župan, v svojem podjetju imam zaposlenih 25 ljudi in moram si jo tako ogledovati, saj od turizma živimo. Če se postavim v kožo turista v Kranjski Gori, še vedno vidim precej pomanjkljivosti, ki jih pa na drugi strani kot župan poskušam odpravljati. To funkcijo sem šele prevzel, ampak z ekipo se bomo kar hitro lotili stvari, ki jih turisti v naši občini označujejo, kot da manjkajo, so pomanjkljive ali nujno potrebne.

Od kod pa dobivate te povratne informacije, torej kaj turisti menijo, da je še treba narediti?
Dobim jih kar od svojih turistov - tako v našem penzionu kot v turistični agenciji, kamor zahajajo. Na obeh točkah se dnevno srečujem z obiskovalci Kranjske Gore, ki zdaj, odkar vedo, da sem župan, posebej radi izražajo svoje mnenje. Ljudje seveda že po naravi najraje opozarjajo na napake, marsikdo pa kakšno stvar tudi pohvali.

Na kaj pa so vas opozorili največkrat ?
V njihovih očeh je v zadnjem času zagotovo največja pomanjkljivost zelo izrazita pozidanost s temi praznimi, mrtvimi stanovanji. To je bil pač davek tudi Kranjske Gore, ki se je v gradbenem bumu znašla v samem središču prekupčevanj s stanovanji. Mrzlica stanovanjske gradnje je prizadela tudi Kranjsko Goro, še vedno imamo več kot 300 praznih, neprodanih bivalnih enot. Tudi v samem središču mesta, so pa večinoma prazne in zaprte, zato ne prinesejo nobene dodane vrednosti. Na oknih nimajo rož, ne odprtih polken, brez luči, ni življenja. In to se pozna. Pred 30 leti, ko sem bil še najstnik, je bila Kranjska Gora drugačna.

Za katere stvari ste iz teh povratnih informacij še razbrali, da turiste najbolj motijo?
Turiste moti tudi, da se na vrh Vitranca, ki je ena najlepših razglednih točk, ne da več dostopati z žičnico. Moti jih, da ni urejenih letnih kopališč, menijo, da nam v dolini manjka še kakšen kamp. Zdaj ga imamo samo v Mojstrani, ko smo izgubili kamp v Gozdu - Martuljku, ki je bil eden največjih in najbolj urejenih kampov na Balkanu, smo izgubili tudi kar velik segment ljudi, ki v to dolino ne zahaja več. Kakor hvalijo kolesarsko pot po dolini, od Italije proti Jesenicam, pa pogrešajo ture kolesarske poti oz. "traile". Na smučišču imamo poleti urejen le spust za ekstremne kolesarje, nimamo pa "trailov" za terenske kolesarje - njihovo legalizacijo sicer načrtujemo še letos in vsaj tri do štiri tudi uradno odpreti. Mladina pa pogreša predvsem nočno življenje - ta segment smo v zadnjih letih popolnoma izgubili. Pred 20 leti je bila Kranjska Gora destinacija mladih oziroma vseh generacij, zdaj pa je postala destinacija družin z otroki in zrele srednje oziroma starejših generacij, mlade pa smo izgubili. Pred leti je imel vsak hotel svojo diskoteko ali bar, imeli smo osem nočnih lokalov, zdaj imamo enega. A prav generacija od 20 do 35 let je izredno pomembna, saj se to implementira - z leti se ta generacija nato vrne s svojimi otroki. Vendar smo jo izgubili in zdaj se moramo potruditi prav pri dodatni ponudbi za mlade - zabavišča, koče na smučiščih, kot so vajeni tudi iz tujine.

Torej izguba mladih kot turistov po vašem mnenju je problem? Sprašujem zato, ker se mladi niso izgubili sami od sebe, ampak je bila načrtna odločitev vodilnih ljudi, da strategijo razvoja turizma usmerijo drugam.
Usmeritev je bila v bolj mirno preživljanje prostega časa, kar pa se nam je vrnilo kot bumerang - izgubili smo vse mlade.

Zveni, kot da se strinjate, da je bila to napaka.
Velika napaka.

Kaj pa nameravate storiti, da jih poskušate vrniti?
Najprej je treba motivirati domačine, ki že delajo v tem sektorju, da bi se z gostinsko-turistično dejavnostjo tudi preživljali. Recimo s kočami "apres-ski" na smučišču, s pubi in diskotekami. Veliko mladih je, ki bi to radi počeli, pa nimajo možnosti za sam začetek dejavnosti, in tudi v to smer bom kot župan deloval z vso močjo.

Pa se vam ne zdi, da je na to, da mladi v Kranjsko Goro ne zahajajo več, vplivalo tudi to, da se je v zadnjih letih odselilo velikansko število domačinov prav te generacije?
Vsekakor je tudi to eden od razlogov. Kar nekaj mladih bi lahko dobili zaposlitev v teh terciarnih dejavnostih, vendar je bila usmeritev žal drugačna. V kakšnem času bomo uspeli to spremeniti, ne vem, vem pa, da je to ena od stvari, ki se jih moramo nujno lotiti.

Toda veliko se jih je odselilo ne zato, ker ne bi dobili služb v Zgornjesavski dolini, ampak zato, ker si v Kranjski Gori niso mogli privoščiti stanovanj. Govorim o generaciji, ki ni več mogla ostati pri starših, saj si je ustvarila svojo novo mlado družino.
To je bila neposredna posledica stanovanjskega tornada, ki ga je doživela Kranjska Gora, ko so se oblikovale te umetno ustvarjene cene. In res so odgnale marsikaterega mladega, ki si je lahko za ceno stanovanja, ki bi jo moral odšteti tukaj, nekje drugje lahko kupil hišo, dve stanovanji ali pa na primer vsaj še enkrat večje. So se pa cene tukaj zdaj normalizirale in mislim, da niso več veliko višje, kot so v drugih turističnih ali urbanih središčih Slovenije. Tudi občina s svojimi stanovanji po mojem mnenju kar zgledno skrbi za svoje prebivalce, ki pridejo v stanovanjsko stisko.

Koliko teh stanovanj pa imate?
Občina ima v svoji lasti 54 stanovanj. Mislim, da kakšnih velikih stanovanjskih stisk do zdaj ni bilo oz. so bile kar dobro rešene - vsaj kar se tiče družin s stalnim prebivališčem v občini. Trudili se bomo, da bomo naš stanovanjski sklad obnavljali in povečevali ter stanovanja odprodajali. In to prav v kontekstu zadrževanja mladih družin v naših krajih.

A največ mladih Kranjskogorčanov je prav v "sivem območju" - njihovi dohodki so prenizki, da bi si lahko kljub zdajšnjim nekoliko nižjim cenam privoščili še vedno precej zasoljene cene stanovanj v Kranjski Gori, hkrati pa previsoki, da bi lahko bili upravičenci za neprofitna stanovanja. Kaj lahko naredite za njih?
To pa je velikokrat res problem, ja. Je namreč tako, kot ste rekli - prag je za marsikoga prenizek in zato ne pridejo v poštev. Najbolj pomemben je zagon gospodarstva. Da mladi dobijo službe in svoj prostor pod nebom, da si lahko z nekimi normalnimi dohodki privoščijo lastno stanovanje in ostanejo. Pri nas več kot polovico gospodarstva predstavlja turizem, včasih pa se je dogajalo, da mladi domačini niso želeli delati v teh terciarnih poklicih. Generacija mojih staršev je tako raje odhajala na delo v tovarne na Jesenice ter čez mejo v Avstrijo in Italijo, v Kranjsko Goro pa smo "uvažali" gostinske in turistične delavce iz drugih krajev Slovenije in tudi nekdanje Jugoslavije.

Zdaj pa o stvari, mimo katere v pogovoru o Kranjski Gori nikakor ne moreva. O jezeru Jasna, seveda. Nekoč turistični biser, danes pa kaže klavrno zapuščeno podobo.
Jasna je tak biser v naši dolini in tako krvavo potreben poletni turistični segment, da obljubim, da jo bomo v dveh letih temeljito sanirali. Dve tretjini prvega in celotno površino drugega jezera, ki je v lasti občine in Agrarne skupnosti Kranjska Gora, bomo očistili ter uredili sprehajalne poti, pomole, plaže. Turistom bomo na oko prijetno alpsko plažo ponudili mislim, da že v letu dni. Gostinski objekt ob jezeru Jasna je prešel v last banke. Pogajanja za odkup so v teku, zanj se zanima kar nekaj potencialnih kupcev, vendar je trenutno še vedno precej precenjen, zato letos še ne vidim pravega kupca zanj.

Začetki turizma v Kranjski Gori segajo v leto 1902, ko je bil kot prvi odprt hotel Razor. Odlična lokacija v samem središču mesta, tudi ko je zaprl vrata kot hotel, je še vedno gostil bar Papa Joe, ki je bil vrsto let priljubljeno nočno zbirališče. Zdaj pa zgradba popolnoma sameva in propada ter kazi kranjskogorsko podobo. Kaj se lahko stori v tem primeru?
Vedno pravim, da je Razor barometer kranjskogorskega turističnega utripa. Vendar je v zasebni lasti, zato je težko govoriti o nekem kratkoročnem cilju, da se bo Razor saniral. Vse je odvisno od lastnikov, kako se bodo odločili, a zadnje čase ne kažejo prevelikih teženj po obnovi hotela.

Motili naj bi jih predvsem pogoji za obnovo objekta - zgradba je namreč spomeniško zaščitena, zato bi morali ohraniti čelno in obe bočni steni, zaradi česar pa bi stroški poleteli v nebo.
To sem tudi jaz že zasledil, moram pa priznati, da sem župan šele štiri mesece in ne vem čisto vsega. Verjetno pa je stavba res spomeniško zaščitena, in če je treba ohraniti pročelje, je to gradbeno res zahteven poseg. Morda bi se dalo vsaj dogovoriti, da se v isti obliki zgradi nov objekt.

Oživitev Razorja zavirajo zakoni, po drugi strani pa se je neposredno nasproti njega dovolila gradnja verjetno enega največjih skropucal v kateri koli alpski vasici nasploh ...
To se strinjam. Takega hotela, kot ga imamo v središču Kranjske Gore, v neki normalni alpski državi zagotovo sploh ne bi pustili zgraditi. Tak hotel je morda lahko umeščen na obalo nekega španskega ali turškega letovišča, že v Dalmacijo bi ga težko spustili. V Kranjski Gori pa nam res ni v ponos. A imamo ga in treba ga je napolniti, kar se pa Razorja tiče, pa upam, da bo kmalu zaživel v neki novi zgodbi.

Ste z lastniki morda v kakšnih stikih, pogovorih?
Moram priznati, da ne. Me je pa lastnik pred kratkim obvestil, da bi želel sestanek z menoj, kjer mi bo pojasnil, kakšne so težave in bova videla, ali se občina kakor koli vključi. Sam sem ljubitelj kranjskogorske arhitekture, imam kar nekaj objektov, ki sem jih zgradil v skladu z alpsko arhitekturo, ob tem pa večkrat naletel za nenavadne zahteve zavodov za ohranitev kulturne dediščine. Tudi v primeru Razorja bodo morali najbrž spredvideti, da bodo težko ohranili to pročelje. Morda lahko spet naredijo takega, a ohraniti zdajšnjega v teh pogojih verjetno ni mogoče.

Kaj pa je s prostorom, na katerem je stal kultni Porentov dom, ki pa je pogorel?
Na tem območju je predviden nov štart golfišča z devetimi luknjami, za katerega prav zdaj pridobivamo zemljišča ob reki v smeri Martuljka. Sodobno igrišče za golf je za tako mondeno središče, kot je Kranjska Gora, nujno potrebno, in mislim, da bo zgrajeno v pol leta, letu.

Kakšna usoda pa čaka Eriko?
Erika je gradbišče, ostanki nekdanjega hotela so odstranjeni, začeta nova gradnja je v fazi izkopa. Lastniki bi radi s kakšnim soinvestitorjem tam zgradili prestižen hotel z dodano zdraviliško dejavnostjo. Zadeva je bila sprva namenjena igralniškemu turizmu, vendar prejšnja oblast ni izdala koncesije za to dejavnost, ki pa zdaj po mojem mnenju tako in tako ni več aktualna.

Mnogim se toži tudi po vrhu Vitranca - tako po poletni razgledni točki kot po zimski smučarski progi s samega vrha. Takoj po izvolitvi ste dejali, da si nove žičnice na Vitranc ne upate napovedati. Si jo danes morda že upate?
"Podaljšana" smučarska proga, ki se bo nato priključila na že obstoječo, gradbeno dovoljenje že ima, žičnica pa bi se - če bodo pogoji - zamenjala z gondolo. Govoriva o že obstoječi štirisedežnici do začetka "poligona oz. FIS-proge", ki se nato na sam vrh Vitranca zdaj nadaljuje z enosedežnico, ki pa je že tri leta brez tehničnega dovoljenja. Tam je bila po starem načrtu namesto te enosedežnice predvidena dvosedežnica, a vsekakor je najbolje, da se na vrh pride v enem zamahu - z gondolo. A za to bodo potrebna sredstva, v Kranjski Gori pa je kar nekaj projektov, za katere moramo še prej poskrbeti.