Foto: Reuters
Foto: Reuters

Unicef, ki navaja analizo raziskovalcev inštituta za javno zdravje Univerze Johnsa Hopkinsa, ki je bila v torek objavljena v reviji The Lancet Global Health, poudarja, da najslabši od treh scenarijev v 118 državah z nizkim in srednjim dohodkom predvideva, da bi lahko v prihodnjih šestih mesecih zaradi zmanjšanja rutinskih zdravstvenih storitev in porasta nedohranjenosti umrlo dodatnih 1,2 milijona otrok, mlajših od pet let ali kar 6000 dnevno.

Dodatne smrti otrok bi ob 2,5 milijona otrok, ki umrejo pred svojim petim letom v šestih mesecih v 118 državah, vključenih v raziskavo, ogrozile napredek, ki je bil v preteklem desetletju dosežen na področju zmanjševanja njihove umrljivosti.

Kot kaže analiza, bi lahko po najslabšem scenariju zaradi obsežnega krčenja zdravstvenih storitev umrlo največ otrok v Bangladešu, Braziliji, DR Kongo, Etiopiji, Indiji, Indoneziji, Nigeriji, Pakistanu, Ugandi in Tanzaniji. Najvišjo stopnjo umrljivosti otrok pa bi lahko imelo deset držav, med njimi Džibuti, Liberija, Mali, Nigerija, Pakistan, Sierra Leone in Somalija. V teh državah je nadaljevanje zagotavljanja zdravstvenih storitev ključnega pomena za reševanje življenj, so še sporočili z Unicefa Slovenija.

Caritas opozarja na nevarnost lakote

Caritas Internationalis je mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu ukrepanju, sicer bo zaradi lakote, ki bo družbenogospodarska posledica pandemije, umrlo na milijone ljudi. Opozarjajo, da bodo posledice pandemije še resnejše in smrtonosnejše kot vpliv samega virusa, zlasti za najranljivejše skupnosti v najrevnejših državah, med katerimi kot najbolj ranljive izpostavlja afriške države.

Poziv k preklicu sankcij

Mednarodno skupnost je organizacija pozvala, naj začasno prekliče gospodarske ukrepe proti Libiji, Iranu, Venezueli in Siriji, da bi omogočili uvoz zdravil, medicinske opreme in osnovnih potrebščin za prebivalce.

Poudarjajo tudi potrebo po zagotovitvi dostopa do osnovnih in cenovno dostopnih storitev za notranje razseljene osebe in begunce kot tudi do dostopa humanitarne pomoči do njih, so sporočili iz Slovenske karitas.

Mesto Džilin je prekinilo avtobusne in železniške povezave z ostalim svetom. Foto: Reuters
Mesto Džilin je prekinilo avtobusne in železniške povezave z ostalim svetom. Foto: Reuters

Na Kitajskem delna karantena za mesto Džilin

Na Kitajskem so v strahu pred drugim valom pandemije covida-19 uvedli delno karanteno za mesto Džilin, ki je postalo žarišče okužb z novim koronavirusom.

Mesto na severovzhodu države je delno zaprlo svoje meje in prekinilo avtobusne in železniške povezave s preostalim svetom, potem ko je mesto oziroma njegovo predmestje Šulan postalo žarišče okužb z novim koronavirusom. Namestnik župana Džilina je posvaril, da so razmere izredno resne in zapletene ter da obstaja veliko tveganje širjenja okužb.

V mestu z več kot štirimi milijoni prebivalcev so potrdili šest novih primerov okužbe, vseh povezanih z žariščem v Šulanu. Skupaj je s tem žariščem, kjer naj bi bila vir okužbe zaposlena v pralnici, povezanih 21 primerov okužb z novim koronavirusom.

Prebivalci lahko mesto zapustijo le, če test za novi koronavirus pri njih v zadnjih 48 urah ni bil pozitiven. Lekarne morajo oblastem poročati o vseh nakupih zdravil proti vročini in protivirusnih zdravil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Znova so zaprli šole, kinodvorane, telovadnice in spletne kavarne.

V Vuhanu test vseh 11 milijonov prebivalcev

V mestu Vuhan v osrednjem delu Kitajske, kjer se je novi koronavirus konec lanskega leta prvič pojavil, pa bodo v rekordnem času vseh enajst milijonov prebivalcev testirali za novi koronavirus.

Oblasti so se za ta ukrep odločile, ker so v začetku tedna v enem od stanovanjskih naselij v mestu po daljšem času brez covida-19 potrdili šest novih okužb z novim koronavirusom. Vse prebivalce naj bi testirali v desetih dneh.

Število testiranj je naraslo tudi v Južni Koreji, potem ko so tam zaznali večji porast števila okuženih z novim koronavirusom, predvsem zaradi žarišča v četrti z nočnimi klubi v Seulu.

V državi je okužb verjetno več kot 177.000, kolikor jih je potrjenih. Foto: Reuters
V državi je okužb verjetno več kot 177.000, kolikor jih je potrjenih. Foto: Reuters

V Braziliji v zadnjih 24 urah največ žrtev covida-19 do zdaj

Medtem je v Braziliji v zadnjih 24 urah umrlo 881 ljudi zaradi covida-19, kar je največ doslej. Skupno je v državi umrlo 12.400 ljudi, kar je največ v Latinski Ameriki.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro medtem vztraja pri svojem nasprotovanju ukrepom za omejitev širjenja koronavirusa.

V 211-milijonski državi so do torka zvečer potrdili več kot 177.000 okužb, a jih je verjetno več, saj v državi nimajo uveljavljenega sistema testiranja.

Na mednarodni dan medicinskih sester, ki je bil v torek, so se zdravstveni delavci v mestih, kot sta Brasilia in Manaus, poklonili okoli sto kolegom, ki so umrli zaradi covida-19. Že zdaj je v Braziliji zaradi nove bolezni umrlo več medicinskih sester kot v Španiji in Italiji skupaj, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Bolsonaro je medtem znova kritiziral guvernerje zveznih držav in lokalne voditelje, ki med drugim nočejo razglasiti frizerskih salonov in telovadnic za nujne posle in morajo tako ostati zaprti v času pandemije novega koronavirusa. Bolsonaro ne verjame, da je novi koronavirus nevaren.

V Braziliji noben guverner ni uvedel ukrepa o omejitvi gibanja na prostem le za najnujnejše opravke, to odločitev so prepustili lokalnim oblastem. V Riu de Janeiru je na primer župan Marcelo Crivella uvedel karanteno za 11 sosesk, kjer ni dovoljen vstop neprebivalcem, in ukazal zaprtje vseh poslov v revnejših predelih z izjemo trgovin s hrano in drogerij.

Brazilski strokovnjaki za javno zdravje zahtevajo odločnejše ukrepe na zvezni ravni. Zdravniki morajo ponekod že izbirati, kdo bo preživel in kdo bo umrl. Poznavalci razmer svarijo tudi pred nemiri.