Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je ob napovedi ponovne vložitve konstruktivne nezaupnice dejal, da verjame v njen uspeh. Javne opredelitve poslancev sicer tega ne obetajo. Foto: BoBo
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je ob napovedi ponovne vložitve konstruktivne nezaupnice dejal, da verjame v njen uspeh. Javne opredelitve poslancev sicer tega ne obetajo. Foto: BoBo

"Kot smo obljubili, smo danes, 10. februarja, vložili konstruktivno nezaupnico. Predvidevam, da bo čim prej prišlo do izredne seje DZ-ja, na kateri bomo lahko tudi opravili razpravo, zakaj je vložena konstruktivna nezaupnica proti aktualni vladi," je v izjavi po vložitvi dejal predsednik DeSUS-a in kandidat za mandatarja Karl Erjavec. To je sicer drugi poskus vložitve nezaupnice v mesecu dni. Pod prvim predlogom je bilo 42 podpisov, a je Erjavec umaknil soglasje, ker zaradi koronavirusa vsi opozicijski poslanci ne bi mogli sodelovati na tajnem glasovanju. Pod tokratnim dokumentom je zbranih deset poslanskih podpisov, po dva iz vsake stranke podpisnice. "To pot, tudi če bo prišlo do takšne nezaupnice, soglasja h konstruktivni nezaupnici ne bom umaknil, ker se mi zdi, da je nujno potrebno, da na izredni seji opravimo razpravo o tem, v katero smer nas pelje aktualna vlada," je dejal Erjavec. Besedilo vloženega predloga nezaupnice je sicer podobno kot v preteklem predlogu. "Je aktualizirano, kakšnih bistvenih sprememb pa ni," je pojasnil Erjavec.

Opozoril je, da aktualna vlada državo vodi v smer, ki ne sledi temeljnim ustavnim načelom. "Zlasti mislim na spoštovanje delitev treh vej oblasti, svoboda medijev, spoštovanje človekovih pravic, vladavina prava in vsa načela, ki Slovenijo delajo ustavno demokracijo," je naštel. Erjavec je opozoril tudi, da je mednarodni pravni položaj Slovenije gotovo drugačen, kot je bil pred nastopom vlade Janeza Janše, ko smo po Erjavčevih besedah "sodili med države, ki promovirajo človekove pravice, vladavino prava, bili smo med državami jedrne Evrope, tukaj mislim zlasti Nemčijo, Italijo, Avstrijo, ki so tudi naši največji gospodarski partnerji".

"Tretji razlog je neučinkovit boj proti epidemiji in izkoriščanje ukrepov za to, da se realizira ozek strankarski program SDS-a," je dodal. Za podrobno debato o vseh vzrokih za nezaupnico, bo sicer po Erjavčevih besedah dovolj časa na izredni seji DZ-ja, ko bo potekala razprava o tem, kam aktualna vlada in premier peljeta državo. "Mislim, da je nastopil čas, da poslanke in poslanci v DZ-ju odločijo, ali podpirajo politiko, ki jo vodi predsednik aktualne vlade v smeri avtoritarne demokracije, ali pa podpirajo novo politiko, ki je odprta politika, ki je demokratična, ki upošteva stroko in ki ne raznaša strahu in negotovosti," je dejal kandidat za mandatarja.

Predlagatelji priznavajo, da nimajo potrebnih 46 glasov, a računajo na vest vsakega od poslancev, ki naj bi se prebudila ob tajnem glasovanju. Foto: Gregor Drnovšek
Predlagatelji priznavajo, da nimajo potrebnih 46 glasov, a računajo na vest vsakega od poslancev, ki naj bi se prebudila ob tajnem glasovanju. Foto: Gregor Drnovšek

Kako bodo glasovali poslanci DeSUS-a in SMC-ja?

Predsednik DeSUS-a Erjavec je ob napovedi ponovne vložitve konstruktivne nezaupnice dejal, da verjame v njen uspeh, čeprav javne opredelitve poslancev tega ne obetajo. LMŠ, SD, Levica in SAB imajo skupaj 39 poslanskih glasov, za uspeh jih potrebujejo najmanj 46. Kot je v današnji izjavi pojasnil Erjavec, sta iz DeSUS-ovih vrst svoja podpisa pod predlog nezaupnice dala vodja poslanske skupine Franc Jurša in poslanec Jurij Lep. Erjavec je spomnil, da so bili ob vložitvi prve konstruktivne nezaupnice v predlogu trije podpisi poslancev DeSUS-a. "Menim, da najmanj tri glasove podpore imam kot kandidat za mandatarja," je dejal glede podpore DeSUS-ovih poslancev.

Kdaj bo razprava v DZ-ju?

Glede na poslovniške roke bi o predlogu nezaupnice vladi Janeza Janše poslanci lahko razpravljali in odločali že v petek, najpozneje pa prihodnjo sredo. Najverjetnejši dan naj bi bil sicer ponedeljek.

Na drugi strani se pritiski na SMC niso obnesli, saj v tej stranki zagotavljajo, da nameravajo nadaljevati delo v okviru obstoječe koalicije, ne nazadnje tudi zaradi nezaupanja do strank, s katerimi so sodelovali v vladi Marjana Šarca, kot je predsednik stranke Zdravko Počivalšek znova poudaril tudi v nedeljski oddaji Politično na Televiziji Slovenija. "V zadnjih dneh nisem opravil nobenih pogovorov s poslanci SMC-ja. Tudi ne izvajamo nobenih pritiskov. To je bolj neko zlonamerno obtoževanje," je dejal Erjavec in dodal, da poslankam in poslancem prepuščajo, da se na podlagi svoje vesti odločijo, kaj je dobro za državo in za državljane.

Erjavec: "Fiasko bo, če se bo ta politika nadaljevala"

Na vprašanje, kaj bo storil v primeru, da predlog nezaupnice na glasovanju doživi "fiasko", je Erjavec odgovoril, da "fiasko bo, če se bo ta politika nadaljevala. In to bo fiasko za naše državljanke in državljane, za Slovenijo in njen mednarodni položaj." O tem, ali je od uspeha nezaupnice odvisno njegovo nadaljnje politično udejstvovanje, pa je dejal, da se v politiko ni vrnil, da bi uspel s konstruktivno nezaupnico, ampak zato, da konsolidira stranko DeSUS.

Opoziciji in koaliciji je skupno, da se želita v DZ-ju prešteti. V koaliciji zlasti glede na glasovanja menijo, da ima vlada večinsko podporo. V primeru neuspeha nezaupnice pa je mogoča rekonstrukcija vlade. Če bo nezaupnica danes vložena, bi glede na poslovniške roke o njej poslanci lahko razpravljali in odločali že v petek, najpozneje pa prihodnjo sredo. DZ namreč po poslovniku o kandidatu za novega predsednika vlade odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga.

Iz KUL-a apeli na preostale poslance

Prvak LMŠ-ja Marjan Šarec je dejal, da rezultata ne bo napovedoval, želi pa si, da bi bilo toliko razuma in modrosti, da bi uvideli, da se vlada ne drži niti lastnih navodil: "Napovedujejo naj vedeževalci, mi smo svojo nalogo naredili. Vložili smo konstruktivno nezaupnico in s tem dali priložnost vsem poslankam in poslancem, ki se morda javno bojijo izraziti svoje stališče, da bodo svojo voljo lahko izrazili na tajnem glasovanju. Rezultat, kakršen koli bo, za nas kot opozicijo zagotovo ne more biti poraz, saj je opozicija dolžna storiti vse, da se stanje v državi izboljša, seveda pa bo v glasovalni kabini vsak sam."

Erjavca so podprli Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek. Foto: BoBo
Erjavca so podprli Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek. Foto: BoBo

Da je odgovornost v rokah poslank in poslancev, je poudarila tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon. "Oni bodo morali dati svoj glas, kakšno prihodnost Slovenije podpirajo." Kot je dodala, je ključen poziv pred glasovanjem, da z vlaganjem nezaupnice skušajo okrepiti tudi zaupanje ljudi v slovensko politiko: "V vodenje države, v neko normalnost, ki jo želimo vrniti državi, skozi dialog z vsemi partnerji, skozi pomirjujočo in verodostojnejšo politiko."

Koordinator Levice Luka Mesec je ponovil, da stanje v Sloveniji v 30 letih še nikoli ni bilo slabše: "Za stanje ni kriva epidemija, ampak način, kako se vlada Janeza Janše s to epidemijo sooča oziroma kako jo izkorišča v svoje strankarske namene ter si poskuša skoznjo podrediti vse družbene podsisteme in celotni državni aparat." Pred glasovanjem je spomnil na besede britanskega državnika Winstona Churchilla, da se pred glasovanjem prsni koš vsakega poslanca spremeni v kletko, v kateri se borita dve veverici – njegova vest in njegova kariera: "Mislim, da bo glasovanje tesno, za nekatere poslance pa napeto tudi v povsem osebnem smislu."

Alenka Bratušek je zagotovila, da bo stranka SAB prispevala pet glasov, nagovorila pa je tudi preostale poslance, naj razmislijo, zakaj so jih Slovenke in Slovenci poslali v državni zbor: "Biti poslanec ni služba kar tako, ampak je poslanstvo delati dobro za ljudi in za državo. Vsi v DZ-ju smo tam zato, ker so nas tja poslali ljudje na podlagi programa, ki smo ga zagovarjali, in tega, kar smo jim obljubili."

Tajno glasovanje še naprej mogoče le v parlamentu

Predlagatelji sprememb opozarjajo na negotove razmere, v katerih lahko udeležbo na tajnem glasovanje posameznemu poslancu onemogoči, denimo, samoosamitev ali karantena. Foto: BoBo
Predlagatelji sprememb opozarjajo na negotove razmere, v katerih lahko udeležbo na tajnem glasovanje posameznemu poslancu onemogoči, denimo, samoosamitev ali karantena. Foto: BoBo

Koaliciji ustavnega loka sicer ni uspelo zbrati dveh tretjin podpore za spremembe poslovnika, ki bi ob naravni nesreči ali izrednih okoliščinah – torej tudi v času epidemije – poslancem omogočile tajno glasovanje na daljavo. Potem ko so poslanci lani spomladi s spremembami poslovnika DZ-ja omogočili glasovanje na daljavo na javnih sejah, je do razprave o možnosti tudi tajnega glasovanja na daljavo prišlo ob januarski vložitvi konstruktivne nezaupnice. O njej se namreč glasuje tajno, iz epidemioloških razlogov pa morda ne bi mogli sodelovati vsi poslanci. Po predlogu sprememb poslovnika bi sicer poslanca, ki bi tajno glasoval zunaj sedeža DZ-ja, obiskala mobilna volilna komisija, mu izročila glasovnico skupaj s pisemsko ovojnico, ki bi jo nato odnesla v DZ.

Prizadevanja za možnost tajnega glasovanja na daljavo je sinoči ustavila parlamentarna komisija za poslovnik, na kateri je od 11 prisotnih predlog podprlo sedem članov iz vrst strank LMŠ, SD, Levica, SAB, DeSUS in SMC, štirje iz SDS-a in NSi-ja pa so bili proti. Tajno glasovanje bo tako tudi v prihodnje le v parlamentu.

Zorčič: Pravice bolnika pretehtajo dolžnosti funkcionarja

Podporniki sprememb so na seji komisije DZ-ja za poslovnik poudarjali predvsem dolgo trajanje epidemije in nujnost, da je treba v takšnih okoliščinah omogočiti tudi tajno glasovanje na daljavo. V SMC-ju so z dopolnili predlagali, da bi o tem, ali in kdaj bi lahko opravili tajno glasovanje na daljavo, odločal kolegij predsednika DZ-ja. Zahtevali so tudi, da izrecno določijo, da je tako glasovanje osebno in prostovoljno ter poteka na naslovu, kjer poslanec prebiva. S tem so želeli preprečiti pritiske na hudo bolnega poslanca, ki bi se na primer zdravil v bolnišnici. Predsednik DZ-ja Igor Zorčič (SMC) je namreč opozoril, da se mu zdi nekoliko sprevrženo, da bi kogar koli od poslancev, ki je morda na oddelku intenzivne nege, spraševali glede glasovanja. Pravice, ki jih ima kot bolnik, pretehtajo dolžnosti, ki jih ima kot funkcionar, je dejal.

V SDS-u sprememb niso podprli, saj so po njihovem mnenju vsi mehanizmi za normalno delovanje DZ-ja, tudi za tajno glasovanje, izpolnjeni. Ideja za spremembo poslovnika po mnenju Tomaža Lisca (SDS) izhaja le iz konstruktivne nezaupnice in lova 46. glasu za njen uspeh. Kot je posvaril, bodo z vsakim nadaljnjim iskanjem rešitev našli več vprašanj kot odgovorov. Tudi poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek je menil, da ta predlog sprememb poslovnika v praksi prinašajo več vprašanj kot odgovorov. "Ko je nekdo resno bolan, mu je glasovanje zadnja briga," je dejal in dodal, da je to etično vprašanje. Tako v SDS-u kot NSi-ju so navajali primerjalno študijo, ki jo je opravil DZ, po kateri velika večina držav ne pozna tajnega glasovanja na daljavo. Našteli so 25 držav.