Palestinci na volitve čakajo že zelo dolgo. Zadnje predsedniške so bile na začetku leta 2005, ko je zmagal Mahmud Abas, nekdanji tesni sodelavec ikone palestinskega osvobodilnega boja Jaserja Arafata. Njegov mandat naj bi trajal štiri leta, a je 85-letni Abas na položaju še danes, čeprav naslednjih predsedniških volitev ni bilo.

Leto po zadnjih predsedniških volitvah so na zasedenih ozemljih pod izraelsko vojaško okupacijo Palestinci izvedli tudi volitve v zakonodajni svet, t. i. parlament palestinske samoupravne oblasti (PO), ki je nastala kot posledica sporazumov iz Osla med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) v devetdesetih letih 20. stoletja in ima omejene pristojnosti na manjšem delu zasedenega palestinskega ozemlja.

Na teh volitvah leta 2006 je prvič nastopilo in tudi presenetljivo zmagalo palestinsko islamistično uporniško gibanje Hamas. Zahodne države, ki so takratne volitve označile za svobodne in demokratične, zmage Hamasa, ki ga ob Izraelu označujejo za teroristično organizacijo, niso sprejele in so podprle rivalsko, starejše, bolj sekularno gibanje Fatah, ki pa se je v očeh številnih Palestincev kompromitiralo s korupcijo in sodelovanjem z izraelskim okupatorjem. V spopadu med obema gibanjema je nastal razkol, po katerem je Hamas ohranil prevlado v Gazi, Fatah pa na Zahodnem bregu. Takšno stanje traja tudi več kot 15 let pozneje. Glavni palestinski gibanji sta v preteklosti že večkrat domnevno dosegli dogovor o spravi, ki naj bi omogočala enotnejši boj proti okupaciji, a resnične spremembe še ni bilo.

Januarja pa je Abas napovedal volitve v zakonodajni svet Palestinske oblasti (za maj) in za predsednika PO-ja (za julij), pa tudi v nacionalni svet (za avgust), zakonodajno telo Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), ki v nasprotju s prejšnjima dvema institucijama predstavlja vse Palestince, ne samo tistih na zasedenih ozemljih. Analitičarka iz palestinske organizacije Al Šabaka Jara Havari je v intervjuju za MMC izrazila dvom o koristnosti volitev v trenutnih razmerah, ki jih zaznamujeta predvsem izraelska vojaška okupacija, pa tudi represivnost palestinske oblasti (PO), kljub temu pa po njenem mnenju ne gre zanemariti množičnega zanimanja palestinskega prebivalstva na zasedenih ozemljih za oddajo glasu.

Volitve naj bi bile eden od znakov demokratične narave družbe, bile naj bi nekakšen predvidljivi proces, ki obnavlja legitimnost oblasti. V primeru palestinskih volitev pa tudi 15 let po zadnjih njihova napoved ni povzročila proslavljanja, ampak predvsem skeptičnost in tudi kritike. Vi ste volitve označili za "politični teater". Lahko na kratko povzamete, zakaj?
Najprej je treba vedeti, da so do volitev kritični politični komentatorji, na splošno pa v javnosti ni čutiti izgube vere vanje, kakor se je pričakovalo. Zakaj mislim, da gre za politični teater? Volitev v Palestini ni bilo 15 let, morale bi biti že pred več kot desetimi leti. Tako predsednik Mahmud Abas kot zakonodajna telesa so že zdavnaj prekoračili svoje mandate, zato se moramo vprašati, zakaj so volitve napovedane ravno zdaj in v kakšnih okoliščinah se bodo odvile. Izvedli jih bodo v zelo zatiralskem vzdušju. Politično opozicijo dušijo, ljudje se zelo težko izražajo ali gradijo trdno opozicijo. Obstajajo sicer novinarji ali ljudje, kot sem jaz, ki opozarjajo na značaj Palestinske oblasti (PO), a vzpostaviti kakršno koli opozicijsko stranko je zaradi zatiranja zelo težko, če ne kar nemogoče. Zato mislim, da v tem primeru volitve zgolj služijo ohranjanju statusa quo. Mislim, da bo dosežen dogovor o delitvi oblasti med Fatahom na Zahodnem bregu in Hamasom v Gazi in da se ne bo kaj dosti spremenilo. Morda se bodo pojavili "novi obrazi", a to bodo ljudje, ki niso zares novi, ampak so že del sistema. Bojim se, da nisem zelo optimistična, da bodo volitve velika demokratična priložnost za Palestince na Zahodnem bregu in v Gazi.

Kakšen je pravzaprav smisel volitev v kontekstu vojaške okupacije? O čem bodo Palestinci sploh lahko odločali?
To je zelo pomemben pomislek, saj je glavno vprašanje, ali je res mogoče imeti demokracijo pod vojaško okupacijo. Mislim, da ne. Ne samo da je PO, ta režim, ki za Palestince na Zahodnem bregu in v Gazi zagotavlja storitve, nedemokratičen, ampak je treba vedeti, da Izrael nima interesa, da bi dopustil razvoj palestinske demokracije. Izrael še v večji meri zatira palestinsko politiko. Izraelski zapori so polni političnih zapornikov, še posebej levičarjev. Ne da se imeti prave demokracije pod okupacijo, saj jo okupacijski režim ves čas zatira. Namen PO-ja je legitimizirati sebe in svoj nadzor. To je namen Abasa in njegovih tesnih sodelavcev in zaveznikov. Spopadajo se namreč z notranjimi in zunanjimi pritiski. PO namreč v veliki meri financirajo mednarodni donatorji, ki vse bolj izražajo zaskrbljenost, da financirajo institucije, ki niso izvoljene, in predsednika, ki je za deset let prekoračil svoj mandat. To so zunanji pritiski za volitve, ki bi ustvarile vtis legitimnosti, mednarodnim donatorjem pa bi omogočile, da se bolje počutijo. A pritiski prihajajo tudi od znotraj. Želi se preprečiti, da bi se javnost preveč razjezila, da bi šle razmere čez vrelišče. Volitve naj bi tako pomirile množice, vprašanje pa je, ali se bo to tudi zgodilo. Zato mislim, da gre za teater.

Ko govorite o volitvah kot načinu za ohranjanje statusa quo – ali to velja bolj za Fatah ali tudi za Hamas?
Mislim, da predvsem za Fatah. Mislim, da se bodo v Gazi zgodile neke spremembe. Hamas je zadnje čase vse manj zainteresiran za zagotavljanje storitev, obstaja možnost, da se PO vrne v Gazo. A Hamas bo tam vseeno ohranil politično prevlado, tako kot Fatah na Zahodnem bregu.

Ne menite torej, da obe gibanji z volitvami nekaj tvegata?
Ne tvegata svojih prevlad kot politični stranki. Mislim, da so razlogi predvsem notranji spori in nezadovoljstvo, predvsem znotraj Fataha. Morda bodo na volitvah izgubili določeni politiki, a težko je napovedati, kateri posamezniki bodo zmagovalci, kateri pa poraženci.

Mahmud Abas bo spet kandidiral za predsednika. Mar ni že to znak, da je Fatah predvsem zainteresiran za ohranjanje obstoječih razmer?
Znotraj Fataha obstaja nezadovoljstvo zaradi njegove ponovne kandidature, ne zgolj zaradi njegovega načina vladanja, ampak tudi zaradi njegove starosti. Tako je mogoče, da se bo znotraj Fataha pojavil tudi alternativni kandidat.

Prej ste dejali, da so volitve namenjene tudi pomiritvi množic. Kakšno je vzdušje v palestinski javnosti glede volitev?
Moramo upoštevati, da je palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu in v Gazi zelo mlado. Številni Palestinci sploh še niso imeli priložnosti izraziti se na volišču. Registracija volivcev in volivk zdaj poteka digitalno. Vsi so prejeli besedilno sporočilo s pozivom, naj se registrirajo, to je novost. Veliko ljudi lahko stori nekaj, česar še nikoli niso. To je zanje vznemirljivo, čeprav vedo, da ne bo močno spremenilo razmer ali zamenjalo ljudi na oblasti. Mislim, da se je na Zahodnem bregu in v Gazi za oddajo glasu registriralo več kot 93 odstotkov upravičencev, kar je zelo veliko v primerjavi z drugimi državami. To je vendarle pomemben podatek, ki ga ne smemo zanemariti.

Se je že začela predvolilna kampanja in ali je ta sploh mogoča v razmerah, v kakršnih živite? S kakšnimi argumenti si oziroma si bodo stranke skušale pridobiti podporo?
Ne smemo pozabiti, da bodo volitve v času koronavirusne krize. Ravno danes so napovedali nove omejitve. Šole in univerze bodo zaprli za, kot pravijo, dva tedna, a povsod po svetu vemo, da se to obdobje nato vedno podaljša. Vprašanje je torej, kakšna kampanja se sploh lahko izvaja v takšnih razmerah. Univerze v Palestini so bile tradicionalno kraj številnih političnih dejavnosti, zato bi bilo lahko njihovo zaprtje zelo pomembno za izvajanje kampanj. Te bodo zdaj v veliki meri potekale na spletu. Izguba univerz in sindikatov kot krajev fizičnih srečanj predstavlja novo dinamiko. Vse je zelo težko napovedati. Življenje pod izraelsko vojaško okupacijo namreč pomeni, da ni nič gotovo. Vse je zelo negotovo. Če k temu dodamo še pandemijo, je zelo nejasno, kaj se bo zgodilo.

Sorodna novica Kampanja cepljenja razkriva bistvo izraelskega apartheidskega režima

V zadnjih tednih so na Zahodnem bregu tako izraelske sile kot policija PO-ja aretirale na stotine morebitnih kandidatov na volitvah in aktivistov. Kdo so tarča teh aretacij in ali so te neposredno povezane z volitvami?
Izrael že dolgo napada palestinsko levico, ne samo v zadnjih tednih, ampak že več let in desetletij. V izraelskih zaporih je veliko levičarskih političnih zapornikov, pa tudi islamistov in nekaj vidnih pripadnikov Fataha. V zadnjih letih se je Izrael posvetil predvsem napadom na študente, še posebej na Univerzi Birzeit, kjer so povezani z levico. To je pričakovano. Izraelu je v interesu ohraniti monopol Fataha na Zahodnem bregu, saj je ta najbolj ustrežljiv med izraelsko okupacijo. Druge stranke niso tako ustrežljive – no, morda pa bi tudi bile, če bi dobile to priložnost, tega ne moremo vedeti. Ob tem pa se varnostne sile palestinskih oblasti spravljajo nad ljudi, ki so kritični do predsednika, do PO-ja, še posebej študentskih aktivistov, novinarjev. Tudi to je zelo običajno.

Nekakšna dvoplastna okupacija torej.
Tako je. Med PO-jem in Izraelom obstaja mehanizem o varnostni koordinaciji. V preteklosti so že delovali usklajeno, da bi aretirali aktiviste. PO je na primer Izraelu posredoval informacije, ki so omogočile aretacije aktivistov, celo njihove usmrtitve.

Kako je torej mogoče biti politično aktiven na zasedenih ozemljih, sploh začeti graditi politično silo, ki bi predstavljala alternativo tem, ki so že desetletja na "oblasti"?
Odvisno od tega, kaj si predstavljamo pod pojmom "politično aktiven". Če govorimo o tem na institucionalni ravni, o kandidiranju na volitvah, je treba glede na zahteve palestinske volilne komisije izpolniti določene pogoje. Treba je registrirati politično stranko, običajno pa ministrstvo za notranje zadeve takšnega dovoljenja ne da. Lahko pa kandidirate kot neodvisni kandidat, a registracija stane okoli 10.000 dolarjev. Palestinski volilni sistem ima več različnih pravil, ki pravzaprav ljudem močno otežuje, da nastopijo kot neodvisni kandidati. Veliko ljudi je političnih aktivistov zunaj sistema, ki so kritični do PO-ja in ki se vztrajno upirajo izraelskemu režimu. Ta prostor za delovanje torej obstaja, a je majhen in prinaša tveganja. Lahko vam sledijo, sprožajo preiskave zoper vas, vas napadejo.

Ob vsem tem je glavni kontekst izraelska vojaška okupacija. Kako te okoliščine vplivajo na samo logistiko izvedbe volitve? Izvedljivost volitev je v prvi vrsti odvisna od Izraela, mar ne?
Seveda. Izrael nadzira vse, kar se dogaja na Zahodnem bregu in v Gazi. Nadzira vse meje, kaj lahko pride notri in gre ven, kar smo spet videli v pandemiji, ko Izrael določa, koliko cepiva lahko prejmejo Palestinci. V bistvu se nič ne more zgoditi brez odobritve izraelskega okupacijskega režima. Ob tem izraelska vojaška vladavina z veliko uredbami, nezakonitimi, ureja palestinsko politično organiziranje. Tako je Palestincem prepovedano, da se jih na političnih srečanjih zbere več kot deset. Če se udeležiš takšnega srečanja, si lahko aretiran. Izrael tega pravila ne uveljavlja vedno, saj za to nima zmožnosti, a če te želijo aretirati, te bodo, pri tem pa se bodo sklicevali na sistem pravil svojega nezakonitega vojaškega režima. Te volitve bodo tako drugačne od preostalih po svetu. Ne samo da obstaja zatiralski politični sistem, obstaja tudi izraelska vojaška okupacija.

Kako pa je s preprostim gibanjem ljudi, kandidatov, aktivistov po zasedenem ozemlju? Bodo volitve potekale na območju C, ki pomeni večino Zahodnega brega? (V skladu s sporazumi iz Osla je bil Zahodni breg razdeljen na tri območja, A, B in C, pri čemer ima na območju C, ki obsega okoli 60 odstotkov Zahodnega brega, Izrael neposredni civilni in vojaški nadzor, op. a.)
Območje C predstavlja večino Zahodnega brega v geografskem smislu, ne pa tudi glede števila palestinskega prebivalstva. Ne vemo še, kako bo tam z volitvami, a ne zdi se mi verjetno, da bodo na območju C volišča, zato bo Izrael moral omogočiti tam živečim Palestincem, da volijo na območjih A (pod palestinskim civilnim in varnostnim nadzorom, op. a.) in B (pod palestinskim civilnim in izraelskim vojaškim nadzorom, op. a.). Poleg tega ne vemo, kaj bo v Vzhodnem Jeruzalemu. V preteklosti je palestinska oblast izkoriščala Vzhodni Jeruzalema kot izgovor, da ne skliče volitev, češ, če ne bo volitev v Vzhodnem Jeruzalemu, potem sploh ne moremo imeti volitev. Izrael pa preprečuje izvedbo palestinskih volitev v Vzhodnem Jeruzalemu, saj naj bi to postavilo pod vprašaj njegovo sklicevanje na suverenost za celotno mesto, čeprav s pravnega vidika suverenosti v Vzhodnem Jeruzalemu nimajo. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo. Prebivalcem Vzhodnega Jeruzalema bodo morali dopustiti, da volijo v soseskah mesta na drugi strani zidu (zid, ki ga Izrael gradi večinoma na zasedenem ozemlju, da si de facto pripoji dodatna palestinska ozemlja in je z vidika mednarodnega prava nezakonit, op. a.) ali drugje na Zahodnem bregu. A tudi v tem primeru stvar ni enostavna. Izrael bi lahko prebivalcem Vzhodnega Jeruzalema, ki bi se udeležili palestinskih volitev, zagrozil z odvzemom pravice do bivanja v mestu (Izrael namreč Palestincem v Vzhodnem Jeruzalemu priznava pravico do bivanja, ne pa tudi izraelskega državljanstva, čeprav pravi, da je Vzhodni Jeruzalem del Izraela, a tudi to pravico Izrael pogosto odvzame, op. a.). Veliko stvari se lahko še zgodi v naslednjih nekaj mesecih do volitev.

Napovedane so troje različne volitve med majem in avgustom, in sicer v zakonodajni svet (parlament Palestinske oblasti), za predsednika PO-ja in v nacionalni svet (zakonodajno telo Palestinske osvobodilne organizacije PLO). Kakšen je pomen vsakih od njih?
Zakonodajni svet PO-ja velja za najpomembnejšo palestinsko demokratično institucijo, nacionalni svet pa naj bi bil širše reprezentativen. To je zakonodajno telo PLO-ja, ki naj bi predstavljalo vse Palestince. Volitve v nacionalni svet so napovedali enkrat v avgustu, a mislim, da se to ne bo zgodilo. Pretežko je organizirati izvedbo takšnih volitev v tako kratkem času. Volilno pravico naj bi imeli vsi Palestinci, kjer koli živijo, a treba jih je registrirati in Palestinci zunaj Zahodnega brega in Gaze niso registrirani. Nekateri so pri UNRWA (Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem), številni pa niso. Zato mislim, da teh volitev ne bo. Volitve v zakonodajni svet in za predsednika so tako najpomembnejše z vidika njihovega učinka na Zahodni breg in Gazo.

Tako palestinski zakonodajni svet kot predsednik PO-ja sta tesno povezana s sporazumi iz Osla, ki naj bi bili začasni, ob tem pa obstaja širok konsenz, da so ti sporazumi koristili Izraelu kot okupacijski sili, Palestincem pa so škodovali. Zakaj torej sploh vztrajati pri teh dveh institucijah?
Ker je Palestinska oblast (PO) nekako prevzela PLO in postala pomembnejše telo, kar sicer ni prav, a tako je. Res je, zakonodajni svet je nastal v okviru sporazumov iz Osla in kot zakonodajno telo PO-ja predstavlja le Palestince na Zahodnem bregu vključno z Vzhodnim Jeruzalemom in v Gazi. Imel naj bi številne pristojnosti, izvajal naj bi nadzor nad proračunom. A v zadnjih letih je bil zakonodajni svet porinjen na rob in praktično je nehal nadzirati proračunsko porabo. Abas pa vse bolj vlada s predsedniškimi odloki, kar pomeni, da ni nobene odgovornosti, nobenega nadzora.

Pojavljajo se pozivi h krepitvi PLO-ja kot organizacije, ki predstavlja vse Palestince, in k osredinjenju boja okoli nje. Bi lahko volitve v PLO-jev nacionalni svet vodile k temu?
Če bi potekale v pravem kontekstu, bi lahko. V kontekstu, v katerem je PO precej močnejša institucija, pa je v bistvu vseeno, ali se izvedejo volitve v nacionalni svet, saj PO še naprej ohranja svojo moč, znotraj PO-ja pa je Abas svojo moč utrdil. Mislim, da je potrebno veliko več kot to. Potrebna je popolna prenova palestinskih političnih institucij. Potreben je razmislek o tem, kakšna je vloga PO-ja in kakšna je njegova prihodnost. Postaviti PLO v središče je vsekakor korak v pravo smer, a v trenutnih razmerah mislim, da tega ne bo, in volitve v nacionalni svet morda niti ne bi koristile. A dokler bo obstajal PO, bo imel vedno dominantno vlogo nad PLO-jem.

PO ima pristojnosti na manjšem delu zasedenih ozemelj. Je udeležba na volitvah za zakonodajni svet in predsednika PO-ja na neki način priznanje poraza Palestincev?
Ne bi rekla, da je udeležba na volitvah znak poraza. Treba je razumeti, da je PO ponudnik storitev za milijone ljudi in kot tak tudi zaposluje veliko ljudi. Ne poznam natančne številke, a zaposluje ogromen delež palestinskega prebivalstva – morda tretjino? Zato sem previdna glede pozivov k razpustitvi PO-ja, ne bi rekla, da je ta ideja zelo priljubljena. Ljudje so namreč zaskrbljeni zaradi zaposlitev in storitev. Obstajajo sicer kritični glasovi, ki pozivajo k razpustitvi PO-ja, a to bi moral biti postopen proces, ne bi se smelo zgoditi čez noč. Treba bi bilo namreč zagotoviti nadomestnega ponudnika storitev. Kolaps PO-ja čez noč bi otežil preživljanje številnih ljudi.

Tudi če predpostavimo, da bi bile volitve v zakonodajni svet in za predsednika razmeroma svobodne in da bi bilo izvoljeno novo vodstvo – kaj bi to pomenilo za palestinski boj? V kakšen nov geopolitični položaj bi to postavilo Palestince? Je mogoče, da bi volitve vendarle odprle nove možnosti?
Geopolitične razmere niso dobre. Ne samo zaradi sporazumov o normalizaciji (med arabskimi državami in Izraelom, op. a.), ki pomenijo simbolično obračanje hrbta teh držav palestinskemu boju. Pravim "simbolično", ker so v praksi te države to že storile. A ti sporazumi so veliko več kot zgolj "normalizacija odnosov", to so trgovinski sporazumi, orožarski posli. Palestinsko vodstvo je tako vse bolj stisnjeno v kot, z zelo malo zavezniki. Počasi ga gospodarsko davijo. To je dolgoletna taktika, po kateri Palestince stiskajo v kot, se jim odrekajo sredstva, dokler ne privolijo v določene pogoje, da bi sploh preživeli. In bojim se, da bo tako tudi zdaj. Mislim, da bo veliko poskusov, da se vzpostavi t. i. gospodarski mir, ki sploh ni mir, ampak pomeni siljenje Palestincev v to, da se odpovedo svojim pravicam v zameno za gospodarske vzpodbude. Palestinsko vodstvo želi Bidnovi vladi pokazati, da so pripravljeni spet igrati "z veliki fanti". Mimogrede, tudi volitve so pravzaprav signal Bidnovi vladi, a palestinsko vodstvo se bo pogajalo z zelo šibkega položaja.

Misel, da se da ZDA zadovoljiti s kakršno koli potezo, tudi z volitvami, se mi zdi precej naivna.
Mislim, da ta poteza ni naivna. To je namreč dovolj ne samo za ZDA, ampak tudi za EU. Evropske donatorske države so naravnost navdušene nad palestinskimi volitvami, saj upravičujejo ves denar, ki ga mečejo PO-ju, vse te milijone dolarjev, ki jih dajejo PO-ju. Napoved volitev po mojem mnenju ni naivna poteza, ampak kaže vso plitkost politike, plitkost ne samo odnosa ZDA, ampak tudi evropskih držav do Palestine. Palestina je namreč stalen trn v peti, saj to vprašanje spodkopava mednarodnopravno ureditev, ki so jo s takim trudom vzpostavili in vzdrževali, na tem prostoru pa je ta mednarodnopravna ureditev vsak dan spodkopavana, in to vsem pred očmi. Te države to spodkopavanje financirajo in so pri tem sokrive.