Po terorističnem napadu v Bruslju so v več evropskih državah poostrili varnostne ukrepe. Foto: Reuters
Po terorističnem napadu v Bruslju so v več evropskih državah poostrili varnostne ukrepe. Foto: Reuters

"Pomembno je, da se tiste posameznike, ki bi lahko povzročili varnostno grožnjo našim državljanom, prisilno in takoj vrne," je pred srečanjem evropskih notranjih in pravosodnih ministrov v Bruslju dejala evropska komisarka. "Moramo biti učinkovitejši, zapolniti vrzeli in biti hitrejši pri odločitvah za izvedbo vračanja," je še dodala.

Kot je pojasnila, lahko v skladu s trenutno veljavno zakonodajo države članice odločijo o tem, ali bodo posameznika, ki predstavlja varnostno tveganje, vrnile v državo izvora. Zakonodajni predlog, ki ga je Evropska komisija predstavila v okviru pakta o migracijah in azilu, pa predvideva, da bi to morale storiti takoj po zavrnitvi prošnje za bivanje.

Države članice EU-ja sicer na leto izdajo približno 400.000 odločb o vrnitvi, pri čemer so letos v države izvora vrnile približno 65.000 ljudi, je še povedala Johansson.

Dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič je poročal, da sta zadnja teroristična napada v Franciji in Bruslju opozorila tudi na veliko težavo, ki jo ima Evropska unija z vračanjem prebežnikov, ko bi morali ti že biti vrnjeni v svoje države.

Komisarka Johansson se zavzema za učinkovitejšo obravnavo prosilcev za azil. Foto: Reuters
Komisarka Johansson se zavzema za učinkovitejšo obravnavo prosilcev za azil. Foto: Reuters

EU ima s številnimi tretjimi državami že dogovore o vračanju in tudi dober vzvod pritiska, to je vizumski režim. Državam, ki ne bi želele sprejemati zavrnjenih prosilcev za azil, grozi zaostritev vizumskega režima, je še povedal Jurič.

Napadalcu iz Bruslja štirikrat zavrnili prošnjo za azil

Domnevni islamski skrajnež, ki je v ponedeljek v Bruslju ubil dva švedska nogometna navijača, je za azil zaprosil v štirih evropskih državah in bil vsakič zavrnjen, je dejala belgijska državna sekretarka za azil in migracije Nicole de Moor. Od leta 2011 je vložil prošnje za azil na Norveškem, Švedskem, v Italiji in Belgiji.

Po poročanju medijev naj bi domnevni napadalec, sicer državljan Tunizije, leta 2011 prek Sredozemlja prispel na italijanski otok Lampedusa. Tunizijec je odšel na Švedsko, potem ko je nekaj časa živel v Italiji. Pozneje so ga iz Švedske izgnali in se je leta 2016 vrnil v Italijo, ko so ga varnostni organi označili za radikaliziranega.

Zatem je odšel tudi v Belgijo, kjer je bival nezakonito, je v torek izjavil belgijski premier Alexander De Croo. Dodal je, da domnevni napadalec ni bil na seznamu teroristov. Skupaj s premierjem Švedske Ulfom Kristerssonom sta pozvala k odločnemu boju proti terorizmu in okrepljeni varnosti na mejah EU-ja.