Ko gre za stavbe, je po mnenju Gorana Turka najbolj trajnostna rešitev les. Foto: Pixabay
Ko gre za stavbe, je po mnenju Gorana Turka najbolj trajnostna rešitev les. Foto: Pixabay

Večina dolgoročnih naložb mora biti prilagojena tudi na podnebje, ki bo toplejše za 4 stopinje, opozarja klimatologinja profesorica Lučka Kajfež Bogataj. Kot smo ob uničujočih poplavah videli lani poleti, je najprej ključno vprašanje, kje graditi. "Prostorsko načrtovanje mora izvesti kategorizacijo območij klimatske ogroženosti – kje dejansko so območja, kjer se zaradi vremena nima smisla razvijati," je pojasnila klimatologinja. Med bolj izpostavljenimi je infrastruktura, "kjer so ranljivi energetski sistemi zaradi ujm, topili se nam bodo asfalti, krivili se nam bodo tiri".

Gradbeništvo sicer tudi prispeva k podnebnim spremembam. Pridela več kot tretjino toplogrednih plinov, porabi polovico surovin, 40 odstotkov energije in petino vode. Najbolj trajnostno bi bilo, da bi ga omejili, a to ni družbeno sprejemljivo, pravi profesor Goran Turk s Fakultete za gradbeništvo – ceste, tovarne in hiše namreč potrebujemo.

Neizkoriščen potencial v lesu

Trajnostni pristop zato pomeni graditi lokalno, energetsko učinkovito, za daljšo življenjsko dobo. "Večina mostov je bila zgrajenih za od 50- do 100-letno življenjsko dobo. In so zdaj na tem, da se približujejo koncu. Mi seveda moramo poskrbeti za to, da jim bomo življenjsko dobo podaljšali z ustreznimi pregledi in pravočasnimi obnovami," je poudaril.

Ko gre za stavbe, pa je najbolj trajnostna rešitev les, je prepričan Turk. Ima dobre mehanske lastnosti, obdelava je preprosta, je dostopen, obnovljiv in razgradljiv. A v Sloveniji ga po njegovem mnenju ne znamo izkoristiti. Postaviti bi morali center za razvrščanje lesa po trdnosti, saj ga zdaj zaradi napačnih ocen vgrajujemo preveč, ob tem pa bi morali dovoliti tudi uporabo rabljenega lesa pri gradnji ter prilagoditi standarde in industrijske postopke za les listavcev, pravi Goran Turk.

"Delež listavcev vztrajno narašča, ker je industrija gradbeništva bolj vajena gradnje z iglavci, seveda ta les ni izkoriščen," je dejal in ob tem poudaril, da je ob tem ključna tudi promocija gradnje z lesom.