Dogovor med drugim predvideva ustanovitev posebnega "zelenega" sklada za pomoč državam v razvoju.

Glede na dogovor bi razvite države v sklad sprva prispevale 30 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 100 milijard dolarjev na leto. Sklad bi prva tri leta upravljala Svetovna banka, pozneje pa poseben odbor, sestavljen iz 24 držav, od katerih bo polovica razvitih in polovica držav v razvoju, med katerimi morajo biti zastopane tudi majhne otoške države.

Sprejetju dokumenta je nasprotovala Bolivija, češ da besedilo ne upošteva dovolj mnenja domorodnih prebivalcev in držav v razvoju, da so imele ZDA prevelik vpliv na oblikovanje dokumenta ter da dokument ne vsebuje zadostnih ukrepov za omejevanje podnebnih sprememb.

Brez končne odločitve
Čeprav so odločitve na podnebnih pogajanjih običajno sprejete s konsenzom, je predsedujoča konferenci, mehiška zunanja ministrica Patricia Espinosa, dejala, da konsenz ne pomeni, da "ima ena država pravico veta" na odločitve, ki jih podpirajo vse druge države.

Dokument ne prinaša končne odločitve glede nadaljevanja Kjotskega protokola, ki so se mu poleg ZDA odrekle še Japonska, Rusija in Kanada. Besedilo poziva k nujnim ukrepom, da se svetovne temperature ne dvignejo več kot dve stopinji Celzija nad predindustrijsko raven, ne določa pa ukrepov, kako se bo to doseglo, ampak le poziva države k povečanju "prizadevanj" za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Žarnić: Dvigamo se proti srečnemu koncu
Minister za okolje Roko Žarnić, ki se je prav tako udeležil konference v Cancunu, je povedal, da je dogovor, ki so ga dosegle pogodbenice konvencije ZN o podnebnih spremembah, pomeni nadaljevanje procesa. "Dogovor je na ravni, ki smo jo optimistično pričakovali. Zadeva gre naprej; najnižja točka je bila na pogajanjih v Koebenhavnu, sedaj se že dvigamo proti srečnemu koncu," je ocenil minister Žarnić.

Kot dobro je ocenil odločitev, da se proces nadaljuje, pri tem pa opozoril, da med drugim manjka še zaveza, kdaj bo dosežen vrh izpustov toplogrednih plinov in kakšni bodo dolgoročni cilji zmanjšanja teh izpustov, kar pomeni, da bo do naslednje konference prihodnje leto v Durbanu v Južnoafriški republiki potrebnega še precej dela. Glede kjotskega protokola je minister povedal, da "nihče ni zares pričakoval, da bo že v Cancunu prišlo do dogovora o podaljšanju", da pa je določeno nadaljevanje pogajanj, ki naj bi se zaključila v letu dni.

Evropska unija, v okviru katere se je v Cancunu pogajala Slovenija, dogovor ocenjuje kot "dobro uravnoteženo zgodbo". "Dobili smo, kar smo želeli; sicer ne največ, ne pa tudi najmanj," je še povedal minister, ki je pojasnil še, da še ni dokončnega dogovora glede upoštevanja ponora ogljikovega dioksida v gozdovih.