Pri svojem delu zelo uživa zlasti takrat, ko mu na področju novih projektov uspe najti skupni jezik in ravnovesje med varovanjem narave in dejavnostmi, ki so namenjene obiskovalcem parka.

V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu varovanja narave sredi mesta in o vlogi zelenih površin v urbanih okoljih.

Andrej Verlič, naravovarstvenik

Večji od newyorškega Centralnega parka in londonskega Hyde Parka
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib se razprostira na severozahodnem delu Ljubljane. Skupna površina parka je 459 hektarjev, v parku pa se prepletajo narava, kultura in številne dejavnosti, namenjene obiskovalcem. Na vzhodnem delu Krajinskega parka je park Tivoli, osrednji in največji del obsega gričevnati gozdni prostor z vrhovi Rožnika, Šišenskega hriba, Debelega hriba, Velikega Rakovnika, Drenikovega vrha in Tivolskega vrha, v malo bolj odmaknjenih delih pa ležijo naravovarstveno dragocena območja, med njimi Naravni rezervat Mali Rožnik in Naravni rezervat Mostec.

"Do zavarovanega območja narave lahko stopimo peš ali s kolesom in za to ne potrebujemo nekaj ur."

Andrej Verlič

Naravovarstveni pomen parka
Na območju tega krajinskega parka so štiri ožja zavarovana območja, pet območij naravnih vrednot, enajst dreves izjemnih dimenzij, ekološko pomembno območje Rožnik ter habitatni tipi, kakršni so denimo ekstenzivni travniki in nizka barja. V parku živi več kot 2800 vrst organizmov, med njimi tudi veliko redkih in ogroženih ter zavarovanih glivnih, rastlinskih in živalskih vrst. Številne živali bivajo v gozdu, druge na odprtih zelenih površinah, tretje na vodnih. Če želimo ohraniti vse te živali, ki so zaradi naraščaja še posebej občutljive v spomladanskem času, je pomembno, da jih ne vznemirjamo.

"Na vedenje sprehajalcev sem vedno pozoren."

Andrej Verlič

Omejitve in prepovedi v krajinskem parku
Podobno kot za druga zavarovana območja narave tudi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib veljajo nekatere omejitve in prepovedi. Tako je na primer prepovedano kurjenje zunaj za to določenih območij, šotorjenje, odlaganje odpadkov, omejeno je nabiranje gozdnih plodov in sadežev, skrbniki psov morajo imeti svoje ljubljenčke na povodcih, za določene dejavnosti je treba pridobiti ustrezna dovoljenja ... Številni obiskovalci v park prihajajo z različnimi nameni in pričakovanji. Njihovo število se je v zadnjem letu po podatkih ankete močno povečalo, zato je še toliko pomembnejše, da smo v parku obzirni do narave, drugih obiskovalcev, lastnikov zemljišč ter ljudi, ki tam živijo ali delajo.