Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Težko je oceniti, ker se zdi, da so se bistveno bolj ukvarjali sami s seboj kot s tem, s čimer naj bi se ukvarjali," na vprašanje, kako bi ocenil delo vlade, odgovarja politični analitik in ustanovitelj družbe Valicon Andraž Zorko.
Janja Mirtič, ki jo je študij na fakulteti za farmacijo tako navdušil, da ga nadaljuje na doktorskem programu, pravi, da se je že kot študentka preizkusila na različnih področjih dela in tako ugotovila, v katero smer jo vleče in kje iskati zaposlitev.
Zmage, globus, naslov svetovnega prvaka, Ilka Štuhec je v alpskem smučanju osvojila marsikaj. Manjka ji le še olimpijska medalja, kar je njen cilj, ki si ga je zadala s prenovljeno ekipo.
Lana Trotovšek, priznana violinistka, meni, da je največja prednost študija na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani to, da je v nasprotju s primerljivimi študiji v tujini brezplačen. Zato brucem svetuje, naj znanje zajemajo z veliko žlico.
"Omlete so bile take, da jih nobena reč ne naredi. Limonade vseh sort, tolmuni polni piv. Včasih smo kaj izmaknili in spili. S prijateljem sva kadila cigare in bila od tega tako pijana," se je življenja v Coni A po koncu vojne spominjal Matija Černuta.
Studio City ni lokacija ali format oddaje, temveč stanje duha, zato ga tudi nikomur ni uspelo ukiniti ali prekopirati, je prepričan Marcel Štefančič, ki oddajo vodi od leta 1998. "Format je stvar mode, trenutka. Stanje duha pa se vzdržuje na daljši čas."
Spremljanje angleškega nogometa iz prve vrste, želja biti del najboljše hokejske ekipe na svetu, osamljenost in veseli december so bile zadnje teme podkasta Številke, ki se jih spominjamo v poletnem pregledu.
"Pomembno je bilo delovanje doma in v Parizu. Brez prizadevanj Prekmurcev ne bi bili uspešni slovenski in Slovencem naklonjeni diplomati," o dogajanju na mirovni konferenci, ki je omogočila združitev Prekmurcev z matičnim narodom, pravi Uroš Lipušček.
Tam naj bi bila največja koncentracija srčnih infarktov v NDR-u, tihotapil se je heroin, Vzhodna Nemčija je tam služila milijone z intershopi in še več z menjavo denarja, če si prišel s tabloidom Bunte, so vam ga zaplenili ...
Jošt Stergaršek zase pravi, da je biolog po izobrazbi in srcu, najraje pa je kar raziskovalec narave. Kot botanik, sicer dober poznavalec flore in favne, je del ekipe Notranjskega regijskega parka.
Značilnosti umorov v Sloveniji, konec prve svetovne vojne, jezik in vesolje so bile nekatere od tem, ki smo jih predstavili v zadnji sezoni podkasta Številke.
Vse skupaj se je začelo s hladnim ’bifejem’, nato so tri velesile teden dni tekmovale v vrhunskosti glasbenega programa. Končalo se je z razočaranjem: srečanja ni sklenila nobena mednarodnopravno obvezujoča pogodba, mnogo zadev je ostalo nedorečenih …
Berlinski zid ni delil mesta le na prostem, razdeliti je moral tudi podzemlje, a to je do konca obdobja dveh nemških držav vseeno ostalo bolj prehodno od samega mesta, tudi zaradi nekoč in danes ponovno skupne podzemne železnice.
Možgani so ključni del našega življenja, zato smo jim v zadnji sezoni podkasta Številke dali še posebno pozornost.
Vrtojbenc Kamil Arčon je komaj dobro prišel na svet, ko so fašisti zažgali poslopje ob domači hiši. Dogodek je na neki način napovedal sovražnost in nasilje, ki mu je bil, tako kot številni drugi Primorci, tudi pozneje v življenju prevečkrat priča.
Da je bila Ljubljana med drugo svetovno vojno obmejno mesto, je danes skoraj neznano. A med Italijo in Nemčijo so bili na robovih Ljubljane trije državni mejni prehodi, meja pa močno zastražena in težko prehodna, navaja nova razstava v Mestni hiši.
Majhna slovenska vasica na danes italijanski strani meje je pol stoletja tesno sobivala z vojašnico, ki stoji sredi Banov. V njej so se menjevali vojaki različnih narodnosti, najlepše spomine pa imajo na obdobje zavezniške uprave.
Vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame Borut Peric je geograf, krasoslovec in jamar. Sam pravi, da je najraje zadnje, ker v jamah vse teče bistveno počasneje, ker je v njih malo ljudi in ker te tam ne doseže noben signal.
Z devetnajsto epizodo končujemo prvo sezono videorubrike Avtoportret. V njej MMC-jeva filmska kritičarka Ana Jurc pripoveduje o literarni junakinji, ki je oblikovala njeno otroštvo in katere relevantnost zanjo odzvanja še danes.
Razmah tehnologije je svoj odmev našel tudi v radijski produkciji, ki s podkasti omogoča ustvarjanje novih vsebin.
Neveljaven email naslov
