Foto: BoBo
Foto: BoBo

Komisija za preprečevanje korupcije je v letu 2021 prejela prijavi, ki sta se nanašali na sume nepravilnosti pri oddaji Vile Zlatorog v najem takratnemu predsedniku vlade, Janezu Janši v letih 2020 in 2021. V okviru predhodnega preizkusa prijav je komisija pridobila pojasnila in dokumentacijo JGZ-ja Brdo in Generalnega sekretariata Vlade RS.

V začetku leta 2022 je KPK sprejel sklep, da prijav ne sprejme na nadaljnjo obravnavo, saj vila ni le protokolarni objekt, ampak jo je mogoče tudi najeti. Janez Janša jo je namreč najel kot zasebni uporabnik, prav tako pa do protokolarnega objekta zaradi svojega položaja oziroma funkcije ni imel ekskluzivnega dostopa. Vila se oddaja tudi na trgu v skladu s sprejetim tržnim cenikom, storitve zasebnega najema pa so bile zaračunane na podlagi tržnih in ne javnih cenikov.

Zaznali sum kršitve integritete

Komisija pa je po pregledu dokumentacije zaznala sum kršitve integritete v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato je zoper tedanjega direktorja JGZ-ja Brdo mag. Marjana Hribarja uvedla postopek preiskave.

V postopku je komisija ugotovila, da je Marjan Hribar na sestanku v oktobru 2021 uradnima osebama komisije zatrdil, da v primeru najema Vile Zlatorog Janezu Janši v letu 2021 ni dal popusta, in s tem podal izjavo, ki ni bila resnična. Prav tako KPK-ju kljub večkratnim zaprosilom ni konkretno pojasnil, v katerih kategorijah sob iz takrat veljavnega cenika so bili gostje nastanjeni. Hkrati je podal zavajajoče pojasnilo o tem, zakaj JGZ Brdo v konkretnem primeru posameznih nočitev ni obračunal po takrat veljavnih cenah glede na kategorijo sob, v katerih so bili gostje nastanjeni. S tem je oviral Komisijo pri opravljanju njenih zakonskih nalog, tudi s tem, ko je zavajajoče informacije podal medijem oziroma javnosti. Cena v vili lahko sicer preseže tudi 1500 evrov na dan.

Komisija že večkrat opredelila, da gre pri zavajanju za kršitev integritete

Gre za 25. pravnomočno kršitev integritete, ki jo je ugotovil KPK. Do tega, da zavajanje oziroma podajanje neresničnih izjav uradnih oseb predstavlja kršitev integritete, se je komisija namreč opredelila že v več primerih. Takšnemu stališču komisije pa je pritrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije. Marjan Hribar upravnega spora ni sprožil, zato so ugotovitve pravnomočne.

Vila Zlatorog je bila leta 1896 zgrajena po naročilu nemškega trgovca Alfreda Muhra. Danes je protokolarni objekt, namenjen dejavnostim državnega vrha, in sodi med spomeniško zaščitene objekte Slovenije, navajajo na spletni strani.

KPK: Marjan Hribar kršil načelo integritete