Načelnica generalštaba Alenka Ermenc opozarja, da so sredstva, ki jih država namenja za obrambni resor, premajhna za razvoj Slovenske vojske. Foto: BoBo

Načelnica generalštaba Alenka Ermenc, ki je vodenje Slovenske vojske prevzela konec lanskega novembra, je predstavila svojo oceno stanja v Slovenski vojski in smernice delovanja generalštaba v prihodnjih letih. Slovenska vojska se tako kot pod poveljevanjem njenih predhodnikov še naprej bojuje s kadrovskimi težavami in bornimi sredstvi, ki jih država namenja Slovenski vojski. Tako kot postaja slovenska populacija vse starejša, se to podobno odraža tudi v vojski.

Po vladnih načrtih bi moralo slovenske oborožene sile sestavljati 8.454 pripadnikov, od tega 7.254 pripadnikov stalne sestave SV-ja in 1.200 pogodbenih rezervistov. Toda ti načrti so bili očitno preveč optimistični, saj je bilo sredi letošnjega avgusta le 7.113 pripadnikov SV-ja. Pogodbenih rezervistov je bilo 493 manj, kot je bilo načrtovano, profesionalnih vojakov pa 848 manj. Stalna sestava se je samo od konca lanskega leta zmanjšala za 155 vojakov in častnikov.

"To je kvantitetni merilec. Gledati moramo tudi na tisto, kar vpliva na kakovost osebja. Zavedamo se, da imamo veliko število pripadnikov z delnimi omejitvami, kot so bremena vožnje, in moramo zaradi tega pobirati ustrezne formacijske dolžnosti, da lahko nadaljujejo dela, ki so manj zahtevna in so v drugačnem statusu. Imamo veliko število pripadnikov, ki imajo odločbo o invalidnosti in jih držimo v sistemu, saj sam zakon nalaga odstotek, do katerega mora skrbeti delodajalec. Kvantitativni podatek se tudi zmanjšuje za število operativno sposobnih pripadnikov, vendar ne samo iz omenjenih razlogov. Če gremo izključno na bojne naloge, imamo športno četo s 67 pripadniki. Imamo glasbenike, ki jih ni zanemarljivo število - 58, in tako dalje," je med drugim pojasnjevala načelnica generalštaba.

Ob tem se je dotaknila tudi trenutne starostne strukture SV-ja. Povprečna starost se namreč dviguje in se je od leta 2005, kar zadeva vojake, dvignila za 6,6 leta. Tako je povprečna starost pripadnikov SV-ja že 42,2 leta. To je le dobro leto manj, kot je povprečna starost slovenskih državljanov, ki po podatkih državnih statistikov znaša 43,4 leta.

Med vzroki za take razmere je Ermenčeva navedla tako odprtje trga dela v EU-ju kot dejstvo, da je bila vojska najbolj prizadeta zaradi varčevalnih ukrepov ob gospodarsko-finančni krizi, plačilo vojakom pa je glede na dela in naloge nekonkurenčno na trgu dela.

Sama službuje v Slovenski vojski od njenega začetka v devetdesetih letih in omenila je, da so na primer pripadniki nekdanjega TO-ja v devetdesetih letih prejemali plačo, ki je bila višja od slovenske povprečne plače. Zdaj pa profesionalni vojaki prejemajo plačo, ki je višja od minimalne plače.

Povprečna starost v Slovenski vojski je 42,2 leta. Foto: BoBo

Kako do novih, mlajših vojakov?

Trenutne generacije so, kot ugotavljajo v SV-ju, drugačne kot pred dvajsetimi leti, saj se vrednote spreminjajo. Tako so v skoraj 70 srednjih šolah izvedli anketo in ugotovili, da so mladi zainteresirani za vojaški poklic. "Odstotek interesa za vojaški poklic je bil izražen glede na višino plače," je pojasnila. Če bi bila plača vojakov 1200 evrov, bi bil odstotek zainteresiranih višji.

Država v zadnjih letih namenja več sredstev za vojsko, kot jih je v preteklih letih. Sredi desetletja je bila namreč večina obrambnih sredstev namenjena zgolj plačam vojaškega osebja. Ermenčeva pravi, da je nastal popoln zastoj modernizacije vojske in da so se vzdrževale zgolj minimalne zaloge.

"Bil je čas, ko smo se odločali, ali bomo vsa tovorna vozila registrirali in se dali v te stroške. Varčevali smo na materialnih sredstvih, da smo lahko vzdrževali število pripadnikov Slovenske vojske," se je spominjala Ermenčeva.

V kriznih časih je bilo za obrambo namenjenih manj kot 300 milijonov evrov, medtem ko bo letos ta številka že presegla 400 milijonov evrov (412 milijonov evrov), leta 2011 pa naj bi po napovedih dosegla 452 milijonov evrov. Ob tem bo več denarja namenjenega za operacije in nabavo nove opreme vojakov.

Slovenska vojska s helikopterji že sodeluje v gorskem reševanju in nujni medicinski pomoči, v prihodnje pa bi tudi nadzorovala mejo zaradi nezakonitih migracij. Foto: BoBo

Premalo sredstev za nujni razvoj SV-ja

Nujnega potrebnega razvoja SV-ja načrta za prihodnji dve leti po njenih besedah ne bosta omogočila. Izgradnja srednjih bataljonskih skupin, načrtovani sta bili do leta 2022 oz. 2025, se bo zamaknila v prihodnost. "Kaj bomo naredili z namenjenimi finančnimi sredstvi? Predvsem bomo izboljšali pripravljenost, in sicer na področju osebne opreme in zaščite, premičnosti in mobilnosti ter na področju streliva. Ključni projekti v naslednjih letih bodo dokupi pehotne oborožitve, nakup opreme bojevnika, elektronske in inženirske opreme ter oborožitve in opreme specialnih sil," je naštevala. Nekaj sredstev bo namenjenih tudi mornarici ter za tovorna in terenska vozila. Ključna infrastrukturna projekta bosta strelišče v Apačah in objekt v vojašnici v Postojni.

Slaba pripravljenost zaradi pomanjkanja kadra

Slovenska vojska je v zadnjem poročilu o pripravljenosti vojske za leto 2018 prejela oceno zadostno za delovanje v miru, za delovanje v vojni pa nezadostno. Podobno slabe ocene se vlečejo od sredine tega desetletja. Vendar, kot pojasnjujejo v generalštabu, med področja vrednotenja štejeta tako kadrovska popolnitev oboroženih sil kot popolnitev z oborožitvijo in opremo, kar pa se v preteklih letih ni dogajalo.

Načelnica generalštaba Alenka Ermenc je pojasnila tudi svojo odločitev za kazenski ovadbi Požarreporta, ki je navajal, da naj bi bila hospitalizirana, ter razrešenega nekdanjega poveljnika poveljstva sil Mihe Škerbinca zaradi njegovih javnih izjav. Kot je dejala, se sprva ni odzvala na navedbe in izjave. Šele pozneje, ko so jo tako diplomati kot v mednarodnih vojaških krogih začeli spraševati o njenem zdravstvenem stanju, se je odločila za kazenski pregon. "Vendar ne, ker je bila povzročena škoda Alenki Ermenc", temveč ker je bila dolžna zaščititi institut načelnika generalštaba Slovenske vojske. Hkrati je poudarila, da nima nobenih zdravstvenih težav.
Ermenčeva je komentirala tudi disciplinski postopek zoper predsednika Sindikata vojakov Slovenije Gvida Novaka, ki mu je disciplinski organ izrekel enoletno pogojno prenehanje delovnega razmerja. Nadporočnik Gvido Novak je zanjo častnik SV-ja, razporejen na formacijsko dolžnost, in pričakovala je, da bo svoje pripombe posredoval in pravice uveljavljal po službeni poti, torej po liniji poveljevanja. Ob tem je tudi izrazila pomen medsebojnega spoštovanja med nadrejenimi in podrejenimi pripadniki SV-ja.

Več kot šest odstotkov vojakov varuje mejo

Slovenski vojaki so precej aktivni tako v misijah v tujini kot tudi v domovini. Tako je trenutno angažiranih 340 pripadnikov na 12 misijah v 13 državah. Dodatnih 190 vojakov pa bo angažiranih, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU-ja leta 2021. Medtem pa v Sloveniji policiji pri nadzoru meje zaradi nezakonitih migracij vsak dan v dnevni izmeni v povprečju pomaga 137 pripadnikov SV-ja, kar pomeni, da je zaradi vzdržljivosti delovanja skupaj angažiranih 411 vojakov oz. 6,3 odstotka vseh pripadnikov SV-ja. Policistom pomagajo z oklepnimi vozili, v prihodnje pa tudi s helikopterji.

Slovenska vojska s helikopterji sodeluje pri nujni medicinski pomoči in reševanju v gorah. Število poletov se je v primerjavi z lanskim letom pri nujni pomoči zvišalo za 62 odstotkov, za 1,6 odstotka pa se je povečalo število poletov pri gorskem reševanju.