43 odstotkov vprašanih še meni, da za tak korak SD tudi ne bi imel upravičenega razloga. Nasprotno meni 27 odstotkov vprašanih, preostali so neopredeljeni.

Tudi podporniki SD-ja so mnenja, da stranka ne bi imela upravičenega razloga za odhod iz koalicije. Zdi se, da je prevladalo prepričanje, da se vprašanje koalicije ne sme povezovati z usodo nekdanjega obrambnega ministra Janka Vebra.

Če bi SD res zapustil koalicijo, je bila ena izmed možnosti tudi, da bi SMC in DeSUS sama sestavljala koalicijo z minimalno večino v parlamentu. Takšna vlada bi imela 38-odstono podporo vprašanih, nasprotovalo pa bi ji 43 odstotkov. Podpirali bi jo podporniki SMC-ja, DeSUS-a in starejši prebivalci, ne bi je pa podpirali podporniki SDS-a in mlajši anketiranci.

69 odstotkov proti predčasnim volitvam
Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, ali bi bili naklonjeni predčasnim volitvam. Prepričljiva večina, 69 odstotkov, je odgovorila, da te niso prava rešitev. Predčasnim volitvam so naklonjeni le podporniki SDS-a. Prevladalo je prepričanje, da se bodo v koaliciji dogovorili in ne bo globlje politične krize.

Slaba tretjina: Odgovoren je Janša
Slaba tretjina vprašanih meni, da je za nastanek aktualne politične krize najbolj odgovoren SDS z Janezom Janšo, ki je tudi član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, četrtina pa jih meni, da so za krizo odgovorne vse politične stranke.

Dobra petina pripisuje krivdo SMC-ju in premierju Miru Cerarju, približno tolikšen delež pa tudi SD-ju in Vebru. Zanimivo, NSi-ju in Mateju Toninu, ki se je v t. i. aferi Veberkom najbolj izpostavil, krivdo za nastanek politične krize pripisuje le desetina vprašanih.