Britanska družba bi v Petišovcih proizvodnjo povečala s hidravličnim lomljenjem oz. frackingom. Foto: Televizija Slovenija
Britanska družba bi v Petišovcih proizvodnjo povečala s hidravličnim lomljenjem oz. frackingom. Foto: Televizija Slovenija

Ker Slovenija še ni sprejela odločitve glede vprašanja frackinga na petišovskem polju, načrtujejo v britanskem podjetju Ascent Resources investicijski spor, v katerem odločajo mednarodne institucije z ad hoc arbitri. Gre za dolgotrajen in drag postopek, od katerega si podjetje v primeru zmage obeta okoli 50-milijonsko odškodnino. Razlog je zahteva Agencije za okolje, ki ji je pritrdilo tudi upravno sodišče, da je pred začetkom projekta potrebna presoja vplivov na okolje.

Slovenija lahko tudi privoli v odškodnino

Dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete meni, da bi britanska družba v investicijskem sporu težko uspela zgolj z navajanjem, da je Slovenija s postopkom presoje vplivov na okolje njih ovirala in s tem povzročala ekonomsko škodo.
Dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete meni, da bi britanska družba v investicijskem sporu težko uspela zgolj z navajanjem, da je Slovenija s postopkom presoje vplivov na okolje njih ovirala in s tem povzročala ekonomsko škodo.

Trenutno teče trimesečni rok, v katerem lahko obe strani dosežeta mirno rešitev ‒ Slovenija pri tem lahko bodisi odstopi od svojih zahtev bodisi privoli v odškodnino. Sicer pa sledi postopek pred enim od mednarodnih arbitražnih tribunalov, pogosto je to Center za reševanje investicijskih sporov v okviru svetovne banke. Tak sistem naj bi preprečil pristranskost nacionalnih sodišč; kaj pa obratna skrb, da so arbitri bolj naklonjeni investitorjem? Kot pravi dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, je marsikaj odvisno od sestave tribunala, o kateri pa naj bi obe strani soglašali: "Predlagatelj zadeve imenuje enega arbitra, nasprotna stran drugega in potem se skupaj dogovorita še za tretjega. Tako da prepričati morajo enega, ki bi ga lahko označili za neodvisnega."

Ascent očita Sloveniji tudi zavlačevanje

Investitorjem naj bi uspelo v okoli 40 odstotkov primerov. Izid je torej nehvaležno napovedovati, pa vendar: "Zgolj z navajanjem, da je Slovenija s postopkom presoje vplivov na okolje njih ovirala in s tem povzročala ekonomsko škodo, menim, da bi težko uspeli." Ascent nam sicer očita tudi zavlačevanje, saj je Arso za odločitev potreboval skoraj dve leti. Podoben postopek je Slovenijo doletel pred nekaj leti, ko je tribunal svetovne banke odločal o odškodnini zaradi nedobavljene elektrike Hrvaški. Takrat smo sosedom odšteli 42 milijonov evrov.