"Pridružite se nam na mirnem protestu na Trgu Leona Štuklja v Mariboru, 29. oktobra 2012 ob 15. uri in dalje, kjer bomo zahtevali odstop premierja in vlade ter dokazali, da vsak posameznik šteje," so zapisali organizatorji protesta. "Bankirsko-politična elita na hiter in pritlehen način preureja zakone in si podreja institucije, da lahko razproda vse, kar je Sloveniji še ostalo," je v imenu organizacijskega odbora povedala Janja Vidmar.

Nezadovoljstvo je sprožilo predvsem to, da je vlada v državni zbor poslala neusklajena predloga pokojninske reforme in reforme trga dela, pa tudi vladna napoved novih, še obsežnejših in udarnejših varčevalnih ukrepov. Množične proteste proti načinu reševanja krize v državi so zato napovedali tudi nekateri sindikati - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), najverjetneje tudi sindikalna konfederacija Neodvisnost, pridružili naj bi se še Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije, v sindikatu Pergam in v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pa se bodo o morebitni udeležbi odločili po praznikih.

Kdo vse bo na protestih?
Protestni shod so napovedali za sredino prihodnjega meseca, neuradni datum pa naj bi bila sobota, 17. november. Sindikati namreč ostro nasprotujejo vložitvi neusklajenih reform v zakonodajni postopek: "Socialni dialog je zelo pomemben in pri nekaterih temah, kot sta pokojninska reforma in reforma trga dela, ni dobro iti naprej neusklajen. To sindikate namreč postavlja v popolnoma drug položaj," pravi Andrej Zorko iz ZSSS-ja, predsednik KSJS-ja Branimir Štrukelj pa opozarja, da je intenzivno varčevanje na področju javnega sektorja, "zlasti na prebojnih delih, kot so izobraževanje, kultura in znanost, neproduktivno in prej poglablja recesijo, kot pa nudi rešitve za izhod iz nje".

V sindikalni centrali Solidarnost so pojasnili, da njihovi člani večinoma prihajajo iz zasebnega sektorja, zato se v organiziranje tokratnih protestov ne bodo vključili, a jim tudi ne nasprotujejo, sindikalna konfederacija Alternativa pa se novembrskih protestov ne bo udeležila, saj menijo, da je pri pogajanjih o obeh reformah še vedno mogoče doreči ključne rešitve v točkah, ki so zdaj še odprte.

Za delodajalce so protesti neodgovorno dejanje
Delodajalci večinoma ocenjujejo, da so demonstracije sicer legitimno, a neodgovorno dejanje. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič poudarja, da država živi predvsem na račun zadolževanja ter da so reforme in krčenje javne porabe neizbežni, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa pravi, da je do konca pogajanj le še nekaj tednov, zato je treba v tem času ves napor nameniti iskanju rešitev.

Da je odločitev za proteste slaba, se strinja podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga, ki je posvaril, da vsaki protesti za delodajalca pomenijo izpad prihodka ter nezaupanje domačih in tujih partnerjev, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer pa je prepričan je, da gre za "neresno in neodgovorno ravnanje nekaj ljudi, ki imajo zdaj v šahu dva milijona ljudi".

Minister v demonstracijah vidi pogajalsko taktiko
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak pa meni, da protesti glede na vsa odprta vprašanja v družbi in predvideno krčenje mase plač za javni sektor predstavljajo "normalno reakcijo" oz. "pogajalsko taktiko" sindikatov. Nekaj "normalnega" pa je tudi, da vlada vztraja pri racionalizaciji delovanja države, meni Vizjak, ki upa, da bo na sindikalni strani kljub vsemu dovolj razuma in odgovornosti za sprejetje nujnih reform.

Odprtih ostaja še veliko vprašanj
Pogajanja o pokojninski reformi se bodo sicer nadaljevala v ponedeljek z obravnavo odprtih vprašanj. Sindikati trdijo, da je razen števila let v obdobju za obračun pokojnine odprto še praktično vse - izpostavljajo vprašanja odstotkov za odmero pokojnine, prehodnih obdobij, ukinitve dodane dobe za študij, nižjih pokojnin za ženske v prehodnem obdobju, upokojitvenih pogojev za starejše delavce na zavodu za zaposlovanje in upokojitvenih pogojev za tiste, ki so začeli delati pred 18. letom starosti.

Delodajalci pa med pomembna interesna vprašanja, ki še niso rešena, uvrščajo register težkih in zdravju škodljivih delovnih mest ter prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.