Študent četrtega letnika Jure Cankar je ob fizikalni stojnici za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da jih lahko dijaki vprašajo kar koli, študenti pa jim "povedo po resnici", kako študij poteka. Fizikalna stojnica je prikazovala dva zanimiva poskusa, in sicer superprevodni vlakec in plazma kroglo, ki prikazuje učinke elektrike in izmeničnega toka. Na stojnici gospodinjstva so bili na voljo smutiji in prehranske karte, kjer so lahko dijaki izvedeli več o energijski vrednosti živil.

Gneča je bila tudi na ljubljanski pedagoški fakulteti, ki je s stojnicami posameznih smeri pripravila pester program. Poleg predstavljenih dejavnosti so bili na voljo za ogled tudi izdelki, ki jih študenti izdelujejo med študijem.

Eden bolj iskanih poklicev ...

Zanimiva je bila tudi stojnica, ki je predstavljala program specialne pedagogike. Na tem programu se po besedah predsednice študentskega sveta Nine Fricelj ukvarjajo z devetimi skupinami oseb s posebnimi potrebami. V eno izmed skupin sodijo tudi slepi in slabovidni ter gibalno ovirani. V ta namen so imeli ob stojnici tudi pripomočke, kot sta zveneča žoga in invalidski voziček. Z uporabo obeh imajo tako dijaki "priložnost, da se usedejo na invalidski voziček in gredo po poligonu, tako da tudi sami iz prve roke dobijo občutek, kako je, če si gibalno oviran in na vozičku", je še povedala Fricljeva.

Poudarila je tudi, da se trend vpisovanja na fakulteto dviguje, največ zanimanja pa je za programe specialna pedagogika, logopedija in surdopedagogika, ter da dijake zanima tudi razredni pouk in program za dvopredmetnega učitelja.

Za socialno in specialno pedagogiko se zanimata tudi dijakinji Pina Jakoš z gimnazije Jožeta Plečnika in Eva Suhalj s športne gimnazije Šiška. Pina upa, da bo na informativnih dnevih izvedela čim več in da ji bodo dobro prikazali razlike med obema programoma, da se bo pozneje lažje odločila. Eva pa se je za obisk pedagoške fakultete odločila zato, ker jo zanima "delo z otroki oziroma z ljudmi na splošno". Tako Pina kot Eva bosta obiskali še filozofsko fakulteto.

Poleg vseh stojnic in posameznih programov pa so dodana vrednost na informativnih dnevih po besedah prodekanje pedagoške fakultete Vesne Štemberger tudi alumni, diplomanti pedagoške fakultete, ki bodočim študentom "dejansko predstavijo poklic, kot ga vidijo sami oziroma kot ga opravljajo sami".

"To se je že v lanskem letu izkazalo kot zelo pozitivno, ker dejansko predstavijo poklic iz prve roke, tudi vse zakulisne zadeve, zakaj so se odločili, kaj jih navdihuje, kaj je tisto, kar jim daje energijo, da gredo vsak dan znova v službo," je povedala.

Koliko so še cenjene družbene vede

Živahno je bilo tudi na ljubljanskem FDV-ju, kjer so se študentom na skupni predstavitvi približali s filmom, s katerim so predstavili, zakaj so družboslovna znanja pomembna za razvoj posamezne družbe. Dekanja Monika Kalin Golob je povedala, da jo je strah, da bo nekoč stopila v prazno predavalnico zaradi trenutnih razmer v družboslovju. Tokrat je bil strah odveč. Pravi, da je z obiskom zelo zadovoljna, saj je bila predavalnica nabito polna in da je "družboslovje še vedno razpoznano kot neka služba prihodnosti".

Med drugim so na FDV-ju letos pripravili tudi brošuro z intervjuji že zaposlenih nekdanjih diplomantov in diplomantk, ki vsebujejo informacije o tem, kako so se znašli po končanem študiju in kaj bi kot fakulteta morali še storiti, da bi bilo bolje.

Tudi na FDV-ju so potekale predstavitve posameznih programov, pri katerih je sodeloval tudi predsednik študentskega sveta Kristjan Kos. Zase pravi, da je na začetku študija izbral napačno pot. Najprej se je namreč vpisal na biotehniško fakulteto, potem pa se je prepisal na FDV. Bodočim študentom je zato svetoval, naj si izberejo faks, ki si ga želijo, in naj ne gledajo na začetku na poklic, ampak predvsem na to, kar jih veseli, še poroča Slovenska tiskovna agencija.

Veliko zanimanja za poklic policista

Prostore Policijske akademije v Tacnu so danes napolnili mladi obiskovalci, ki so iskali informacije o izobraževanju na Višji policijski šoli, na kateri je v prihodnjem študijskem letu razpisanih 150 mest.

Izbira ni lahka

Mladi so v primežu lastnih interesov, morebiti nerealnih želja, pod vplivom in pritiskom staršev ter trenutnih razmer na trgu dela, je poročala novinarka Radia Slovenija Nataša Lang. Sočasno strokovnjaki opozarjajo, da se poklici ves čas spreminjajo in da v tem trenutku ne poznamo delovnih mest čez 10 ali 15 let. Srednje šole in fakultete mlade vabijo k vpisu z zelo všečnimi oglasi in publikacijami, je za Radio Slovenija poročala Nataša Lang.

Nasvet predsednika Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemna Perana: "Sprašujte, sprašujte, sprašujte. Ne na informativnih dnevih samo poslušati, ampak si že vnaprej pripravite kakšno vprašanje, če vas kaj zanima."

Izobraževalne ustanove razpisujejo občutno več vpisnih mest na vseh stopnjah izobraževanja, kot je bodočih dijakov in študentov, njihov boj za mlade je torej silovit. Za bruce je na voljo 18.636 mest, za študente višjih šol 11.664 in za dijake 23.782.

Lahko rečemo, da gospodarske razmere, tudi višina plač v posameznih panogah in možnosti za nadaljnje šolanje vplivajo na devetošolce in njihove starše pri izbiri srednješolskega programa. Vpis v gimnazije se je občutno zmanjšal v desetih letih in porasel je vpis v strokovno-tehnične programe. Že zdaj lahko z visoko stopnjo verjetnosti napovemo, da bodo programi farmacevtski in laboratorijski tehnik, zobotehnik omejili vpis.

Mateja Gornik Mrvar s šolskega ministrstva: "Dobro napolnjeni so programi srednjega poklicnega izobraževanja, kot so frizer, avtoserviser, oblikovalec kovin, orodjar. V okviru srednjega strokovnega izobraževanja pa morda programi, kot so kozmetični tehnik, strojni tehnik, tehnik računalništva, tehnik mehatronike. Pri gimnazijskih programih pa se večina odloča za splošno gimnazijo."

Najbolj zaželeni študijski programi

Na področju visokega šolstva se ve: medicina, farmacija, biokemija, računalništvo, informatika, predšolska vzgoja, razredni pouk, psihologija, arhitektura in umetniška akademija. To so najbolj zaželeni študijski programi in zato zahtevajo visoko število točk.

Dijaki zelo natančno preračunavajo točke v teh dneh, so pa zagotovo bolj kot devetošolci pred zahtevno odločitvijo. Fakultete jim marsikaj obljubljajo, od kakovostnega študija do zaposlitve. Direktor nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Franci Demšar vabi bodoče študente k ogledu spletne strani agencije, kjer bodo dobili zelo podrobne podatke o študiju, kakovosti profesorjev; ali so programi akreditirani, torej, ali izdajajo javno veljavne listine.

"Dodane so tudi uvrstitve univerz na raznih lestvicah, tako da lahko vidite, kje je mariborska, kje ljubljanska. Te lestvice povedo zanimive podatke za ambiciozne študente," je pojasnil Demšar.

Med 9. in 15. uro

Večina srednjih šol je mladim vrata odprla v petek ob 9. in 15. uri, v soboto pa se bo začelo ob 9. uri. Fakultete in višje šole so s predstavitvami ob 10. in 15. uri ter v soboto ob 10. uri nagovarjale srednješolce oziroma bodoče študente. Izjema sta ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter za računalništvo in informatiko, ki sta mlade sprejeli že ob 9. oz. 11. uri.

Ker se veliko mladih odločili za prevoz z vlaki, so v petek in v soboto okrepili redne potniške vlake, ki pripeljejo v izobraževalna središča. Vozil bo tudi poseben vlak med Litijo in Ljubljano. Primorska univerza ponovno organizira brezplačen avtobusni prevoz za dijake iz oddaljenih krajev.

V okviru informativnih dni bodo tudi dnevi odprtih vrat študentskih in dijaških domov.