Številni bolniki menijo, da niso sposobni za delo, a jim zdravnik ne podaljša bolniške, v poročilu navaja varuhinja. Foto: MMC RTV SLO
Številni bolniki menijo, da niso sposobni za delo, a jim zdravnik ne podaljša bolniške, v poročilu navaja varuhinja. Foto: MMC RTV SLO

Potreben je nadzor nad delom koncesionarjev, saj ni pravega pregleda nad tem, kdaj dela v javnem zdravstvu za pacienta brezplačno in kdaj oziroma kje je potrebno plačilo.

Nekateri bolniki se pritožijo, da niso bili dovolj seznanjeni z zapleti med operacijo ali preiskavo. Foto: MMC RTV SLO
Zdravniška zbornica
Varuhinja pri svojem delu sodeluje tudi z zdravniško zbornico. Foto: MMC RTV SLO

Pritožbeni organi bi morali biti popolnoma neodvisni od zdravstvenega sistema, da ne bi prihajalo do konflikta interesov.

Varuhinja je v letu 2008 skupaj obravnavala 506 bolnikov, od tega 267 osebno, 117 po telefonu in 122 po pošti in elektronski pošti. Imenovana je bila sicer za potrebe občanov Maribora (od koder sta se pri njej oglasila 102 bolnika) in podravske regije (od koder je bilo 47 bolnikov), kljub temu pa je obravnavala tudi 118 bolnikov iz drugih regij.

Vsebinsko so se pravice iskale na:
- področju zdravstva.....247
- področju zdravstvenega zavarovanja..114
- področju inv. pok. zavarovanja.......71
- na drugih področjih zaradi bolezni.....74

Pri tem nas je seveda zanimalo, kaj konkretno je bolnike najbolj motilo. Kot je za MMC povedala varuhinja, ima pritožb zaradi zdravniških napak pravzaprav malo, saj si ti, ki so o napaki prepričani, največkrat poiščejo odvetnika, kot se je zgodilo tudi v primeru Nekrep. Tega sicer ne želi komentirati, saj ga ni obravnavala.

V osnutku poročila za leto 2008 navaja, da imajo bolniki pogosto pripombe na obravnavo pri osebnem zdravniku, saj se jim zdi, da jih ta ne posluša dovolj ali da jih odpravi na podlagi površnega pogovora. Številni niso dobili želenih receptov ali napotnic za obravnavo pri specialistu, spet drugi se niso čutili sposobne za delo, pa jim zdravnik ni želel podaljšati bolniške niti podati predloga za zdravilišče. Bolnik, ki se pri tem ni zavedal, da se mora kljub oddani pritožbi pojaviti na delu, je bil posledično seveda lahko ob službo.

Zgodilo se je celo, da so bili bolniki zaradi obiska pri varuhinji napoteni k drugemu osebnemu zdravniku.

Varuhinja poleg tega opozarja, da bolniki niso vselej dobro obveščeni o zapletih in nesrečah med preiskavami in operativnimi posegi, tako imenovani »pojasnilni pravici« navkljub.

Po njenih navedbah se je povečalo tudi število pritožb s področja zobozdravstva, preprosto zato, ker bolnikov nihče noče vzeti v obravnavo. Prav tako se pojavljajo težave pri pridobivanju invalidskih pravic, zlasti, če je bolnik trenutno nezaposlen ali pa je invalidsko pokojnino pridobil v tujini.

Odločbe pogosto premalo življenjske
Žezlinova na splošno ugotavlja, da se v obravnavi premalo upošteva realna življenjska problematika, kar je ponazorila na primeru bolnika z rakom, ki je imel pravico do prehranskih dopolnil. Račune iz lekarne je njegova žena shranjevala, vendar pa je bolnik umrl, še preden je zahtevala povračilo stroškov iz zdravstvene blagajne, nato pa so ji pojasnili, da do povračila po moževi smrti ni več upravičena.

Kot navaja varuhinja, je pri delu sodelovala z vsemi izvajalci, vključno z Zdravniško zbornico Slovenije. Zavrnili je niso nikjer, odgovori pa so skladno s predpisi prispeli najpozneje v treh mesecih. Bili so tudi primeri, ko se bolniki s podanimi mnenji niso strinjali in so dalje iskali pravico na sodišču.

Ljudje s predpisi le površno seznanjeni
Kot opozarja varuhinja, pa bolniki za uveljavitev pravic marsikaj lahko storijo tudi sami. Tako se je izkazalo, da so slabo seznanjeni z zakonodajo, zlasti s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pa tudi sicer svoje pravice poznajo površno in še vedno mislijo, da niso nič drugačne kot v nekdanji skupni državi, dodaja. Vse tekoče spremembe na področju zavarovanj ZZZS izdaja v posebni zloženki, ki jih bolniki lahko dobijo v ambulantah, a se z njihovo vsebino ne seznanijo ali pa si jo razlagajo po svoje.

Enakopravnost predvsem na papirju
Svoje pa bi morala seveda storiti tudi država. Kot opozarja varuhinja, je bilo doslej imenovanih le pet zastopnikov pacientovih pravic, morali pa bi biti na vsakem zavodu za zdravstveno varstvo. Pravica do enkopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi je po njenih besedah predvsem deklarativna, saj je odvisna od materialnih in kadrovskih pogojev. Prav tako bi bilo potrebno spremljanje zakona o pacientovih pravicah, saj vse pravice niso dovolj natančno opredeljene, denimo glede tega, kdo nosi stroške drugega mnenja (do katerega je sicer upravičen vsakdo) doma in v tujini.

Pritožbeni organi nujno neodvisni
"Potrebno bi bilo prevetriti celotno zakonodajo na področju zdravstvenega zavarovanja in na področju pokojninsko invalidskega zavarovanja, skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve," je Magda Žezlina še odvrnila na vprašanje, kaj pričakuje od nove vlade. In, kar je še zlasti vredno omembe, "pritožbeni organi bi morali biti popolnoma neodvisni od zdravstvenega sistema, da ne bi prihajalo do konflikta interesov."

Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si


Potreben je nadzor nad delom koncesionarjev, saj ni pravega pregleda nad tem, kdaj dela v javnem zdravstvu za pacienta brezplačno in kdaj oziroma kje je potrebno plačilo.

Pritožbeni organi bi morali biti popolnoma neodvisni od zdravstvenega sistema, da ne bi prihajalo do konflikta interesov.