Številni zaporniki med prestajanjem zaporne kazni tudi delajo, a se jim to obdobje ne šteje v pokojninsko dobo. Foto: BoBo
Številni zaporniki med prestajanjem zaporne kazni tudi delajo, a se jim to obdobje ne šteje v pokojninsko dobo. Foto: BoBo

Ta namreč krši načeli varstva zaupanja v pravo in enakosti pred zakonom, so predstavniki omenjene odvetniške pisarne opozorili na novinarski konferenci.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1999 je v 24. členu določal obvezno zavarovanje slovenskih državljanov, ki so med prestajanjem kazni delali s polnim delovnim časom. Takšno ureditev pa je s 1. julijem 2003 spremenil zakon o izvrševanju proračuna za leti 2003 in 2004, ki je omenjeni člen razveljavil, so za STA navedli na pravosodnem ministrstvu in dodali, da je veljavni pokojninski zakon področje uredil tako, da se na podlagi 23. člena obvezno zavarovanje prekine v obdobju pripora in prestajanja kazni zapora.

Novela zakona o izvrševanju proračuna za leti 2003 in 2004 je bila od januarja 2004 razveljavljena in država bi morala zapornike, ki so delali, znova pokojninsko zavarovati. Vendar pa tega ni storila, je ob vložitvi pobude dejal Luka Vlaović iz odvetniške družbe. Dodal je, da jim tudi veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2012 odreka vključitev v pokojninski sistem, je opozoril. ustavnemu sodišču predlagajo začasno zadržanje izvrševanja 23. člena tega zakona.

"Ker mi čas, ko sem v zaporu delal, ni priznan kot pokojninska doba, bom moral zdaj delati do 80. leta starosti," je tako opozoril nekdanji zapornik, ki je v času prestajanja kazni zapora delal. V odvetniški družbi ob tem ocenjujejo, da je vseh upravičencev, ki v obdobju od leta 2003 do danes niso bili oz. niso ustrezno pokojninsko zavarovani, približno 11.000.

Tudi ministrstvo za pravosodje pri tem priznava, da bi bilo smiselno - glede na to, da ima delo obsojencev veliko elementov, značilnih za delovno razmerje - znova preučiti ureditev pokojninskega zavarovanja za obsojence. Država obsojencem, ki med prestajanjem kazni delajo, sicer plačuje zdravstveno zavarovanje za invalidnost in telesno okvaro, ki sta lahko posledici poklicne bolezni ali nesreče pri delu. Prispevek v znesku 8,31 evra so avgusta plačali za 532 zaprtih oseb, so navedli na ministrstvu.

Na problematiko je sicer ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozoril že varuh človekovih pravic.