V sindikatu so spomnili, da so se pred kratkim poslovili od kolegice delavke migrantke, ki je ob prejetju položnice finančne uprave in obupu zaradi nezmožnosti plačila videla izhod le v samomoru. Foto: BoBo
V sindikatu so spomnili, da so se pred kratkim poslovili od kolegice delavke migrantke, ki je ob prejetju položnice finančne uprave in obupu zaradi nezmožnosti plačila videla izhod le v samomoru. Foto: BoBo
false
V sindikatu, ki so ga ustanovili na začetku leta v Mariboru, so ponovno poudarili, da delavci, ki se vozijo na delo v Avstrijo, ne želijo nobenih privilegijev, temveč le enakost in pravično obravnavo. Foto: BoBo

Na srečanju so prisotne seznanili z najnovejšimi aktivnostmi sindikata in opozorili na stiske, s katerimi se delavci migranti srečujejo.

Shod je nosil enako sporočilo kot svetovni dan preprečevanja samomora (Povezanost. Pogovor. Skrb.), saj so delavci migranti ob srečevanju s slovensko davčno zakonodajo velikokrat na robu obupa. V sindikatu so spomnili, da so se pred kratkim poslovili od kolegice delavke migrantke, ki je ob prejetju položnice finančne uprave in obupu zaradi nezmožnosti plačila videla izhod le v samomoru.

"Že pred tem smo opozarjali ministrstvo za finance, da pošilja delavcem migrantom informativne izračune, ki ne odražajo dejanskega stanja plačila davka. Na informativnem izračunu namreč ni odveden davek, ki je bil plačan v tujini, in niso priznani stroški v zvezi z delom, ki bi nižali davčno osnovo, zato so te položnice, ki jih pošiljajo, brezpredmetne. Če ljudje tega ne vedo, je velik problem," je pojasnil predsednik sindikata SDMS-a Martin Ivec.


Poudarjajo, da ne želijo privilegijev

V sindikatu, ki so ga ustanovili na začetku leta v Mariboru, so ponovno poudarili, da delavci, ki se vozijo na delo v Avstrijo, ne želijo nobenih privilegijev, temveč le enakost in pravično obravnavo. "Pri našem strošku tisoč evrov v zvezi z delom, ki ga plačamo iz lastnega žepa, nam država prizna od 160 do 400 evrov odbitka davka, odvisno od dohodninskega razreda. Pri slovenskem delavcu, ki ima tisoč evrov stroška v zvezi z delom, pa mu delodajalec izplača tisoč evrov. Enostavno nismo v enakopravnem položaju. Ko bo delavec migrant prišel na ustavno sodišče zahtevati enakost, se bo vse obrnilo na glavo. Upam, da se to ne bo zgodilo in da bomo prej našli konsenz z državo," je dejal Ivec.

Na shodu v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru se je zbralo okoli 500 ljudi. Zbranim so predstavili delovanje sindikata, ki trenutno šteje okoli 3.000 članov, in njihove akcije zbiranja podpisov za referendume o novo sprejetih zakonih v Sloveniji. "Glavni namen današnjega srečanja je, da ljudem, ki nimajo interneta, predstavimo, kaj je sindikat v pol leta dosegel, kaj bomo naslednja leta delali in kje lahko pridobivajo informacije," je pojasnil Ivec.

Brglez določil rok za zbiranje podpisov
Njihova najnovejša akcija sta pobudi za zbiranje podpisov volivcev za razpis dveh zakonodajnih referendumov zaradi nove novele zakona o dedovanju ter zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka. Predsednik DZ-ja Milan Brglez je v nasprotju s prejšnjimi pobudami sindikata tokrat določil rok za zbiranje podpisov in do 5. oktobra morajo zbrati najmanj 40.000 podpisov volivcev.

Ivec je poudaril, da omenjena zakona nimata vpliva le na delavce migrante, ampak na številne državljane Slovenije. "Na žalost se povezuje vse to z delavci migranti, zato bodo ljudje, če ne bodo oddali svojega podpisa, na koncu tudi sami čutili posledice teh dveh zakonov," je opozoril Ivec.

Po njegovih besedah so v pol leta obstoja sindikata dosegli nekatere uspehe, a je stanje še daleč od zadovoljivega. "Uspelo nam je, da nam bodo zdaj stroške malice priznali 80 odstotkov višje kot doslej, torej v višini enajst evrov, stroške v zvezi z delom pa bodo izvzeli iz bruto plače, še preden se določi splošna olajšava," je povedal.