Prav tako ni v neskladju z ustavo 32. člen, ki se nanaša na prekrške v primeru kršitev volilnega molka.

Ustavno sodišče je tako odločilo v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Mariboru.

Po predlagateljevem mnenju je z jezikovno razlago 1. do 3. člena zakona mogoče ugotoviti, da lahko volilno kampanjo z vidika določb zakona organizira in je za njeno zakonitost odgovorna le oseba, ki je imenovana za organizatorja volilne kampanje. Vendar pa naj bi iz 32. člena zakona izhajalo, da volilni molk zavezuje vsakogar. Glede na to je po mnenju predlagatelja del 32. člena zakona nerazumljiv in pomeni kršitev načela pravne države iz 2. člena ustave.

Volilni molk po predlagateljevem mnenju ni primerno sredstvo za dosego namena, ker je v času neposredno pred volitvami volivcem onemogočeno svobodno sprejemanje vesti in mnenj, ki bi bili objavljeni na način, kot ga določa omenjeni zakon. Izpodbijana ureditev naj bi bila neprimerna tudi zato, ker naj bi bilo v času sodobnih komunikacij in množične uporabe mobilnih aplikacij takšno prepoved mogoče obiti na številne načine, zaradi česar naj bi bilo oteženo tudi sankcioniranje morebitnih kršilcev.

Vendar je ustavno sodišče presodilo, da 32. člen v povezavi s prvim odstavkom 2. člena zakona nista v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti kot enim od načel pravne države iz ustave. Namen volilnega molka je po njegovih navedbah zagotoviti volivcem določen krajši čas tik pred dnevom glasovanja in na dan glasovanja do zaprtja volišč, da lahko po skoraj mesec dni trajajoči volilni oziroma referendumski kampanji v miru razmislijo o prejetih informacijah ter svobodno in nemoteno oblikujejo svojo voljo o tem, za koga bodo glasovali.

Če bi volilni molk veljal le za organizatorje volilne kampanje, vse druge pravne in fizične osebe pa bi lahko javno in brez omejitev z volilno propagando vplivale na odločanje volivcev, bi bil ogrožen oziroma izničen namen volilnega molka, meni sodišče.

Predlagatelj zatrjuje tudi, da je prvi odstavek 2. člena zakona, kolikor zapoveduje volilni molk, v neskladju s pravico do svobode izražanja iz 39. člena ustave. A ustavno sodišče pri tem navaja, da izpodbijana določba varuje svobodno izvajanje volilne pravice volivcev, kar pomeni ustavno dopusten cilj varovanja pravic drugih.