DZ je novelo zakona o dohodnini sprejel v ponedeljek, poleg ukinitve postopnega dvigovanja splošne olajšave pa so med pomembnejšimi rešitvami še zvišanje skupnega dohodka, do katerega se prizna dodatna splošna olajšava, spremembe pri obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti in dohodkov iz kmetovanja, zvišanje obdavčitve najvišjih plač in dohodkov od najemnin ter nova olajšava za mlade.

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno v zdaj veljavnem zakonu, ampak le na 5000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo. To predstavlja korak k nižjim plačam, je v predlogu za odložilni veto zapisala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Zidanškom. Dolžnost vlade je, da tudi z ustrezno dohodninsko politiko prispeva k omilitvi poslabšanja položaja prebivalstva, je dodala.

Predlagatelji nasprotujejo tudi zaostritvi ureditve področja obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, kjer se spreminja višina odhodkov, ki se priznava pri ugotavljanju davčne osnove v sistemu normiranih odhodkov. Sprejete rešitve se jim ne zdijo dovolj dodelane, zato ne pričakujejo pozitivnih učinkov niti za davčne zavezance niti za davčno blagajno.

Glede zvišanja davka od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem z veljavnih 15 spet na 25 odstotkov pa se bojijo, da bo dodatno prispevalo k poslabšanju razmer na najemnem trgu in k že tako previsokim cenam najemnin.

V času energetske krize in splošne potrebe po večji samooskrbi se zdijo predlagateljem nesprejemljive tudi spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, bodo, denimo, po novem obdavčena do polovice, kar je po njihovem mnenju nepotrebna obremenitev kmetov. Ne gre za dohodkovna plačila, ampak zgolj za delno nadomestilo za višje stroške in izpad prihodkov zaradi zahtevnejših tehnologij, so zapisali.

Novela tudi poslabšuje davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, so dodali.
Če bo državni svet na novelo zakona o dohodnini, ki naj bi bila uveljavljena s 1. januarjem 2023, izglasoval odložilni veto, bo moral DZ o njej glasovati še enkrat. Takrat jo bo morala podpreti več kot polovica vseh poslancev, torej najmanj 46. V ponedeljek je za glasovalo 45 poslancev Svobode, SD-ja in Levice, proti je bilo 22 poslancev SDS, poslanci NSi-ja pa niso glasovali.