Zasedanje je bilo predvsem namenjeno obravnavi popotresne obnove Posočja, popoldne pa so poslanci sprejeli še novelo o davku na dodano vrednost.

Sklicatelji izredne seje so še enkrat opozorili na to, da je bila oškodovanim po potresu obnova vsiljena, da niso mogli sami izbirati načina obnove, projektantov in izvajalcev.

Po mnenju predlagateljev bi vlada morala zagotoviti takojšnjo zamrznitev plačevanja obveznosti iz velikonočnega potresa leta 1998 vsem, ki imajo znova poškodovane objekte in zagotoviti gradbene cene za obnovo, ki bodo primerljive s tržnimi cenami v Sloveniji. Vlada pa bi morala zagotoviti tudi ustrezno strokovno obnovo, s katero bi zagotovili varno in kakovostno bivanje v obnovljenih objektih ter učinkovite ukrepe na področju razvoja.

Proti sklepu pozval tudi matični odbor
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju h gradivu za
sejo zapisala, da predlaganih ciljev ni mogoče zagotoviti zgolj z ukrepi vlade, ampak bi moral državni zbor ob predhodni temeljiti proučitvi veljavne ureditve sprejeti tudi določene nove zakonske rešitve. Naj predloženega sklepa ne sprejme, pa je državnemu zboru predlagal tudi matični odbor za infrastrukturo in okolje.

Proti sklepu, da bi državni zbor vladi predlagal šest ukrepov, ki so jih predlagali poslanci SDS-a, NSi-ja in SLS-a, je glasovalo 37 poslank in poslancev, 16 pa jih je sklep podprlo. Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je v svojem mnenju h gradivu za sejo zapisala, da predlaganih ciljev ni mogoče zagotoviti brez sprememb zakonskih določil.

Sprejeta novela zakona o DDV-ju
Državni zbor je pred koncem zadnjega plenarnega zasedanja v tem mandatu po nujnem postopku z 42 glasovi proti 2 sprejel še novelo zakona o davku na dodano vrednost, ki jo je v zakonodajni postopek pretekli petek vložila vlada. S spremembami zakona je državni zbor tako v slovensko davčno zakonodajo prevzel letošnjo odločitev Evropskega sodišča o uveljavljanju odbitka vstopnega davka ter del priporočil Evropske komisije o preventivnih ukrepih za omejevanje možnosti davčnih goljufij prek t. i. davčnih vrtiljakov.

Po besedah predlagateljev novele je šlo za nujno spremembo, v primeru njenega nesprejetja pa bi lahko država utrpela težko popravljive posledice.

Kratka statistika storilnosti DZ-ja
Po tem ko je državni zbor z glasovanjem o zakonski noveli opravil najverjetneje zadnje dejanje pred iztekom mandata, se je še aktualni predsednik državnega zbora Feri Horvat vsem sedanjim poslankam in poslancem ter predstavnikom vlade zahvalil za sodelovanje.

Državni zbor se je v tem mandatu sestal na skupno 38 rednih sejah in 51 izrednih zasedanjih. Skupaj pa je zasedal več kot 304 dni.

Kot kaže statistika DZ-ja, je v zadnjem letu državni zbor sprejel 36 zakonov, tri ustavne zakone in spremenil oziroma dopolnil več kot 70 zakonov. Ob tem so poslanke in poslanci v letu 2004 opravili 73 ratifikacij (v štirih letih skupaj 243). Po ustanovni seji je državni zbor sprejel skupno 170 zakonov, štiri ustavne zakone in se pri kar 260 zakonih odločil za njihovo spremembo oziroma dopolnitev. Poslanke in poslanci pa so v štiriletnem obdobju zastavili 2.338 poslanskih vprašanj in pobud, odgovore so dobili v 1.426 primerih, medtem ko je 912 vprašanj ostalo brez odgovora.