V letu 2012, ko so bile ekonomske razmere v državi slabe in se je iskalo prihranke na vseh straneh, sta se vlada in državni zbor odločila, da vzameta tudi mladim staršem. Znižali so starševsko nadomestilo s takratnih 100 odstotkov osnovne plače zaposlenega starša na 90 odstotkov plače. Gre za nadomestilo, ki ga eden izmed staršev, tisti, ki skrbi za novorojenega otroka, prejema po preteku porodniškega dopusta matere (ki traja prve tri mesece in je še vedno poplačan v 100 odstotkih osnovne plače) do otrokovega 11. meseca oziroma do odhoda nazaj v službo.

Še dodatna zaostritev
Rečeno je bilo, da se bo ta varčevalni ukrep sprostil, ko bo rast bruto domačega proizvoda znova dosegla 2,5 odstotka, a so nato v letu 2015 dodali še en pogoj - znižanje starševskega nadomestila bo veljalo do leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka BDP-ja in ko bo hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let presegla 1,3 odstotne točke. "Ti pogoji za sprostitev varčevalnih ukrepov za leto 2018 niso izpolnjeni, zato v predlogih proračunov za leti 2018 in 2019 niso načrtovana sredstva za sprostitev ukrepov," so za MMC pojasnili na ministrstvu za finance.

"Z znižanim nadomestilom država sporoča, da je skrb za otroka kot delo manj vredno v primerjavi s plačano zaposlitvijo, čeprav je skrbstveno delo za otroka 24-urna 'služba', ki se pravzaprav nikoli ne konča," opozarja Živa Humer, doktorica socioloških znanosti in raziskovalka na Mirovnem inštitutu. Dodaja, da ne razume, zakaj je država uvedla še dodatne pogoje za to, da se plačilo materam in očetom, ki skrbijo za dojenčka, vrne na 100 odstotkov njihove osnovne plače. "To se zdi kot dodatna varovalka le zato, da se ta ukrep ne sprosti," meni.

Znižano nadomestilo negativno vpliva na dohodke žensk, ki se večinoma odločijo za starševski dopust. Tovrsten ukrep države po besedah Žive Humer še posebej prizadene revne ženske in povečuje ekonomske neenakosti med ženskami in moškimi.

Ker ne gre za organizirano skupino pritiska ...
V letu 2016 je starševsko nadomestilo prejemalo 20.064 mam in očetov. Da bi jim znova vrnili vzetih 10 odstotkov, bi državo stalo 24 milijonov evrov. Vlada je sicer v predlogih proračunov za prihodnji dve leti predvidevala presežek v vsaj dvakratnem takšnem znesku.

"A ko gre za socialne pravice, je evidentno, kako arbitrarno se o tem odloča in kako so ranljive, nikoli zares priborjene. Namreč skupine, ki jih te pravice varujejo, niso organizirane skupine pritiska, ki bi vedno znova lahko posredovale pri spreminjanju zakonodaje," ob tem poudarja dekanja Fakultete za socialno delo Vesna Leskošek.

Zaradi nižjega nadomestila nižje pokojnine
V preteklosti so ravno zaradi vednosti o tem, da ženske s skrbstvenim delom prispevajo k razvoju družbe, uveljavili 100-odstotno nadomestilo, nadaljuje. Čeprav zdaj starševsko nadomestilo velja tako za moške kot za ženske, ki se odločijo uveljaviti starševski dopust, je povsem jasno, da ga uveljavljajo predvsem ženske. "Višina nadomestila vpliva na njihove prejemke v starosti in podatki kažejo, da je pokojninska vrzel med spoloma v Sloveniji okoli 24 odstotkov". Prav zato je po njenem mnenju pomembno, da sindikati še močneje zastopajo pravice žensk in da so na tem področju dejavne tudi nevladne organizacije.

V največjem sindikalnem združenju pri nas - Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije - so nam ob tem vprašanju zagotovili, da ves čas opozarjajo na nesprejemljivost varčevanja na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov. "Glede na to, da Slovenija vse od leta 2014 beleži pozitivno gospodarsko rast, je nerazumljivo, da vlada še naprej varčuje na plečih (mladih) družin, hkrati pa pričakuje povečanje rodnosti," pravijo. Zato bodo na Ekonomsko-socialnem svetu ponovili zahtevo, da se ta denar zagotovi že v letu 2018. "Ne nazadnje izboljšanje gmotnega položaja (mladih) družin prispeva k večji kupni moči in s tem k večji potrošnji in krepitvi gospodarske rasti," so dodali.

Nujna je neodvisna socialna politika
Vesna Leskovšek ob tem izpostavlja, da razpršenost in ranljivost takšne skupine državljanov kaže, kako potrebno je, da imamo samostojno, neodvisno socialno politiko, ki temelji na načelih enakosti, socialne pravičnosti in solidarnosti.

Odločitev o strukturnih izboljšavah in določanju prioritet na tem področju je v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In kaj odgovarjajo? "Ministrstvo si ves čas močno prizadeva, da bi bili vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike odpravljeni. V veliki meri nam bo to z letošnjim in prihodnjim letom tudi uspelo, žal pa ne v celoti. Predvidevamo, da bosta pogoja za sprostitev varčevalnih ukrepov izpolnjena v letu 2017, tako da se bodo ostali varčevalni ukrepi sprostili z letom 2019."