Po nedavni sodbi županijskega sodišča sta NLB in LB dolžna solidarno plačati Privredni banki Zagreb okoli 375.000 evrov. Foto: BoBo

Slovenija in Hrvaška sta 11. marca 2013 na Mokricah sklenili memorandum o soglasju. Gre za mednarodno pogodbo, ki neposredno zavezuje sodišča v obeh državah. Memorandum določa, da bosta Slovenija in Hrvaška rešitev za prenesene devizne vloge LB-ja na Hrvaškem našli na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva. Hrvaška vlada se je zavezala, da bo na podlagi memoranduma do končne razrešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka in Privredna Banka Zagreb v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami, in da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki glede prenesenih deviznih vlog.

Županijsko sodišče v Zagrebu je pred kratkim kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi Ljubljanske banke in Nove Ljubljanske banke v enem izmed postopkov glede prenesenih deviznih vlog. S tem je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča z dne 22. januarja 2016 v škodo LB-ja in NLB-ja, so sporočili z Urada vlade RS za komuniciranje. Hrvaško sodišče tako znova ni upoštevalo predloga za ustavitev postopka na podlagi memoranduma o soglasju, ki sta ga podpisali slovenska in hrvaška vlada na Mokricah in s katerim se je hrvaška vlada zavezala k ustavitvi vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka in Privredna Banka Zagreb v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami, in sicer dokler državi ne bosta našli rešitve na podlagi sporazuma o nasledstvu nekdanje skupne države.

A potem je sledilo sprenevedanje glede tega, kaj naj bi pomenila beseda "ustaviti", zaradi česar so hrvaška sodišča postopke nadaljevala. Poleg tega pa so sprejela še stališče, da memorandum ni mednarodna pogodba in ga zato ne upoštevajo.

LB in NLB naj bi bila dolžna plačati okoli 375.000 evrov

Po sodbi sta NLB in LB dolžna solidarno plačati Privredni banki Zagreb nekaj manj kot 3,9 milijona švedskih kron oz. okoli 375.000 evrov z zamudnimi obrestmi ter pravdne stroške v znesku skoraj 680.000 kun, kar je po trenutnem tečaju okoli 91.500 evrov.

Gre za prvo pravnomočno sodbo hrvaških sodišč v teh postopkih po sprejetju zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB-ju, ki ga je državni zbor sprejel julija lani, veljati pa je začel avgusta. V skladu z zakonom, ki ga je DZ sprejel v okviru prizadevanj za izpeljavo prodaje večinskega deleža NLB-ja po načelu javne ponudbe delnic, bo ob morebitni prisilni izpolnitvi sodne odločbe, torej prisilnih izvršb na premoženje NLB-ja na Hrvaškem, negativne finančne posledice za največjo slovensko banko povrnil sklad za nasledstvo.

Slovenija je Hrvaški poslala diplomatsko noto

Država je medtem zaradi sprejetja omenjene pravnomočne sodbe v škodo LB-ja in NLB-ja hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani poslala diplomatsko noto, v kateri protestira zaradi kršitev mednarodnega prava in prava EU-ja. V noti izraža pričakovanje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh ravnanj, ki so v nasprotju s sporazumom o vprašanjih nasledstva in memorandumom z Mokric, še posebej pa, da ne bo prisilnega zasega ali odvzema premoženja LB-ja ali NLB-ja, saj bi bilo tako ravnanje v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom Unije.

Kot so še sporočili z vlade, se je Slovenija z mokriškim memorandumom zavezala, da bo po njegovem podpisu začela postopek ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU-ju. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne. Ta želi določbe omenjenega memoranduma, s katerimi sta državi uredili nadaljnje reševanje problematike prenesenih deviznih vlog v podružnici LB-ja v Zagrebu, zaobiti tako, da memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe. Njen cilj je onemogočiti ustavitev sodnih postopkov do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva, kar je brez dvoma v nasprotju z dogovori med državama, so sporočili iz UKOM-a.