Napovedani izlov nutrij z zaščitenega območja Ljubljanskega barja je razburil del javnosti, krožijo teorije zarote in tudi predlogi, da bi to tujerodno invazivno vrsto, ki povzroča škodo ekosistemu, raje sterilizirali. Ivan Kos z ljubljanske Biotehniške fakultete pravi, da gre za pričakovan odziv javnosti, ki zadeve gleda čustveno in nutrije v svojem nepoznavanju vidi kot posamezne osebke. Stroka medtem na nutrije gleda kot na populacijo; ker se je ta preveč namnožila in ogroža domač ekosistem, v svetovnem merilu pa biodiverziteto, kot najbolj etično rešitev vidi izlov.

Nutrija Foto: BoBo
Nutrija Foto: BoBo

Obglodane hiške in sterilizacija

O teorijah zarote, kot je ta, da so nutrije v nemilosti, ker so obglodale plavajoči turistični hišici na Ljubljanici, Kos pravi: "Ideja o odstranitvi nutrij z Ljubljanskega barja je stara vsaj pet let, takrat smo se tem namenom pripravljali ekspertizo. Se pravi, da hiške s tem nimajo nobene povezave."

Ideja o sterilizaciji nutrij, namesto da bi jih usmrtili, po njegovem izhaja iz nepoznavanja: "Sterilizacija mačke je podoben problem. Organizem se je razvil tako, da bi imel mladiče, mi pa smo se iz neke oportunosti in nestrinjanja s tem, da osebki umirajo, odločili, da se niti ne bodo rodili. Trenutna družbena odtujenost od narave nas zavaja, da se odmikamo od osnovnega zakona narave: da se rodiš, živiš in umreš. Ker ne sprejemamo smrti zaradi svoje bolečine, pomemben je tudi altruizem do drugih organizmov, rešitev vidimo v tem, da se niti ne rodijo." Hkrati sterilizacija ne bi bila rešitev težav na Barju. "To, da jih ujamemo in spustimo nazaj, ne rešuje invazivnosti – s tem ne nehajo biti v interakciji z drugimi osebki. Da bi jih sterilizirali in zaprli v neka zavetišča ali taborišča, pa tudi ni humano."

Dr. Ivan Kos z voditeljico Ob osmih Metko Pirc Foto: Radio Prvi
Dr. Ivan Kos z voditeljico Ob osmih Metko Pirc Foto: Radio Prvi

Problem tujerodnih invazivnih vrst

Vrste se med sabo razvijajo v medsebojnem odnosu, pravi Kos. "Če pride neka vrsta, ki ni evalvirala v prostoru z avtohtonimi, potem je tujek. Z vidika ekosistema je to tako, kot če imamo trn v telesu ali ena celica mutira – ves ekosistem je potem lahko moten na račun tujka, če gre za invazivno vrsto." Kos poudarja, da vprašanje tujerodnosti ni vezano na določeno vrsto, saj nobena ni škodljiva sama po sebi, težave povzroča šele v drugem sistemu: "Naša medonosna čebela je zelo invazivna tujerodna vrsta v dobršnem delu sveta, mangrove propadajo zaradi teh čebel, ki smo jih izvozili v Ameriko."

Več v pogovoru v tokratni epizodi Ob osmih z Metko Pirc. Naročite se na podkast.

Dr. Ivan Kos: Burni odzivi na izlov nutrij odraz naše odtujenosti od narave